Čas je za Brechta!

»Kdor se bori, lahko izgubi. Kdor se ne bori, je že izgubil.«
 

Časi so taki – in takih skorajda še ni bilo v našem življenju –, da novinarji, komentatorji, družboslovci, filozofi, intelektualci, umetniki, prijatelji za šankom kar tekmujejo v dajanju črnih diagnoz: vojne, genocid, strmo naraščajoča okoljska katastrofa, vzpon grozečih populizmov, perspektiva nove avtoritarnosti, novi fevdalizem ali kar fašizem, militarizacija, stopnjevanje nasilja, sesuvanje pravil, ki so doslej urejala naš svet, vulgarnost in obscenost, sovražni govor, še večje bogatenje prebogatih, nevarne pasti novih tehnologij in socialnih omrežij, izguba sleherne perspektive solidarnosti in emancipacije, izguba zmožnosti za kolektivno delovanje. In bolj ko podajamo mračne diagnoze, bolj ko svet propada, bolj kot da bi skrivoma uživali v teh črnih diagnozah, v lastni nemoči in malodušju. Kot da je zmanjkalo upanja in poguma.

Kam naj se obrnemo v teh turobnih časih, ki ne ponujajo nobenega svetlega upanja – če ne k Brechtu? Brechtu, ki je živel skozi prevratne čase poraza emancipatornih gibanj, skozi vzpon fašizma, skozi vojno in izgnanstvo, skozi nove avtoritarne režime – pa je zmeraj našel pravo besedo, vlival upanje in pogum. Naj so bile njegove diagnoze še tako temne – in vedno so bile temne, Brecht se nikoli ni slepil –, pa se s tem ni nikoli zadovoljil, temveč je v še tako brezupnih položajih terjal in iznajdeval načine, kako se jim postaviti po robu. Brecht je poziv k mišljenju – denken heißt verändern, pravi gospod Keuner, Brechtov filozof, ki je obenem tudi parodija filozofa, mišljenje je spreminjanje, misliti pomeni spremeniti, sebe in svet. Brecht je poziv k humorju, ki mu ga v najbolj brezupnih okoliščinah nikoli ni zmanjkalo, in humor je bil zanj vselej vzvod mišljenja. »'S čim se ukvarjate?' so vprašali gospoda Keunerja. Gospod Keuner je odgovoril: 'Zelo se naprezam, pripravljam namreč svojo naslednjo zmoto.'« Brecht je poziv k delovanju, ki se začne z mišljenjem in humorjem: »Kdor se bori, lahko izgubi. Kdor se ne bori, je že izgubil.« Brecht je nasprotovanje sleherni sprijaznjenosti z danim in sprejetim, vsako danost in navidezno domačnost je razgrnil v njeni tujosti in možnosti spremembe. Brecht je proces, ki nemočnim vliva moč.


 

Čas je za Brechta! je naslov zbornika, ki ga je leta 2009 izdala Studia humanitatis. Tedaj je skupina slovenskih teoretikov, katerih inspirativna gonilna sila je bila dr. Neda Pagon, poskušala z Brechtom razmišljati ob svetovni krizi leta 2008, krizi, ki nas kljub svojim drastičnim razsežnostim ni mogla zares pripraviti na vse to, kar je sledilo v naslednjem poldrugem desetletju. Čas je za Brechta! je geslo, ki ga v novih in še bolj zagatnih okoliščinah ponavlja letošnja sezona Cankarjevega doma, z novo serijo predavanj, uprizoritev in dogodkov. A vsako ponavljanje terja inovacijo, v Brechtovem duhu je, da ga je treba iznajti vsakič na novo. In na novo iznajti nas same.

Gospoda Keunerja je zadela poplava: »Nemudoma se je ustavil in se začel razgledovati, ali je kje kakšen čoln, in dokler je upal, da ga bo našel, se ni zganil. Ko pa se na vidiku ni pojavil noben čoln, je to upanje opustil in upal, da voda ne bo več naraščala. Šele ko mu je voda segla do brade, je opustil tudi to upanje in zaplaval. Spoznal je, da je sam svoj čoln.«

Dr. Mladen Dolar


Za jubilejno leto 2026 različne institucije različno iznajdevajo Brechta ali ga celo prvič predstavljajo slovenski javnosti. Za Založbo *cf. Mojca Kranjc prevaja gradivo za kar dve knjigi Brechtovih spisov, za Mladinsko knjigo Tanja Petrič pripravlja in prevaja obširen izbor njegove poezije. Zgodile so bodo, v tesnem sodelovanju z AGRFT, dve razstavi, instalacija in konferenca v SLOGI, NUK in Cankarjevem domu. Goethe-Institut avtorja obhaja s celoletnim projektom »brecht 70«, ki se mu pridružujejo tudi Slovenska kinoteka ter Dragan Živadinov & Tomaž Mastnak že od letošnjega konca novembra s filmom Kuhle Wampe, za katerega je Brecht napisal scenarij. Teater Antona Podbevška je skupaj s CD »življenje in čase« Brechta nedavno že postavil na novomeški oder, na ljubljanskem pa bodo gostovali januarja prihodnje leto. Refleksivni cikel bo posvečen spominu na dr. Nedo Pagon 

V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana


Klub Cankarjevega doma, brezplačne vstopnice