Liffe pred Liffom: Poklon viziji
Adamant (Sur l'Adamant)

Ob podelitvi nagrade Darka Bratine režiserju Nicolasu Philibertu 
Projekciji sledi pogovor z gosti.
 

Vpogled v življenje obiskovalcev pariškega dnevnega pribežališča za odrasle z duševnimi motnjami je kljub zahtevni tematiki prepojen s humorjem, igrivostjo in iskreno toplino, ki gledalca sooča s sprejemanjem drugačnosti. Zmagovalec Berlinala 2023.

Adamant je edinstven dnevni center na obrežju Sene, ki mu zaradi krize francoskega zdravstvenega sistema grozi zaprtje. Odraslim, ki trpijo za duševnimi motnjami, ponuja prostor, kjer se lahko svobodno izražajo, družijo in vključujejo v segmente vsakodnevnega življenja. Tu so glasbeniki, umetniki, filozofi in rokodelci, ki sicer živijo v svojem svetu. Svojevrsten filmski portret z dokumentiranjem osebnih izpovedi in prikazom dela ekipe strokovnih delavcev, ki se borijo proti dehumanizaciji psihiatrije, odstira svet drugačnosti in nagovarja k ohranjanju človečnosti.

"Nisem želel posneti filma o psihiatriji, ki bi gledalca popeljal v neizogibno in neizprosno mračen svet. Ob druženju z bolniki v okolju, kot je Adamant, spoznaš ljudi, ki dozdevno trpijo, in druge, ki ne, ker so v življenju našli neko ravnovesje in s svojo boleznijo živijo, uspeli so jo obvladati in sprejeti. To ravnovesje se včasih zdi nekoliko bizarno ali milo rečeno edinstveno, vendar tam srečamo tudi nadvse izobražene, izjemno lucidne ljudi, ki so povrh vsega pogosto tudi duhoviti, čeravno okoliščine tega ne narekujejo." (Nicolas Philibert)



O režiserju
Rojen leta 1951 v mestu Nancy v Franciji. Študiral je filozofijo, s filmom pa se je začel ukvarjati v sedemdesetih kot asistent režije. Pozneje je režiral številne gorniške in športne filme (predvsem za televizijo), svoj celovečerni dokumentarni prvenec La Ville Louvre pa je posnel leta 1990. Danes sodi med najbolj cenjene ustvarjalce sodobnega francoskega dokumentarnega filma.