36. Ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe

Liffe –  Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 36. izdajo. V Ljubljano že vrsto let prinaša izbrane dosežke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnejših festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnejše dosežke domače kinematografije. 

Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, pretežno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim občinstvom. Liffe podeli več nagrad (vodomec za najboljšega mladega avtorja; najboljši kratki film; nagrada občinstva; nagrada Fipresci …). Vključevanje digitalnih novosti in izobraževalni programi za mlado občinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobraževanje različnih starostnih skupin. 

V Ljubljani Liffe gostuje na sedmih festivalskih prizoriščih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Bežigrad, Kino Šiška in dvorana AGRFT), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbevšek Teater Novo mesto in Kino Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu občinstvu tudi izven metropole. 

Leta 1992 je Mednarodno združenje filmskih producentov – FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes že uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov. 

Festival že od samih začetkov producira Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, katerega program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
 

Usode z dveh strani oceana
Julija Solnceva – Kelly Reichardt 

Liffe se bo letos poklonil samosvojima ustvarjalkama, ki sta zaznamovali svojevrstno politično in kulturno okolje, predvsem pa geografski prostor, v katerega sta postavljali usode svojih junakov. Če so filmi ukrajinske režiserke Solnceve »glas iz preteklosti« takratne Sovjetske zveze, melanholične in vizualno spektakularne podobe Ukrajine ob Dnepru, so dela Kelly Reichardt, ki je letos v tekmovalnem programu Cannesa predstavila svoj novi film The Mastermind, postavljena v zanjo neavtohtono okolje tihomorskega severozahoda, ki predstavlja diametralno nasprotje s soncem obsijani Floridi, kjer je bila rojena in je leta 1994 posnela svoj prvenec River of Grass. Kot da bi bilo domače okolje zanjo zakleto, se je za svoj naslednji film Old Joy borila polnih ducat let; odtlej je večino svojega opusa postavila v deževno, sivo in redko poseljeno okolje Oregona in Montane, ki sta postala sinonima za njeno ustvarjanje enako, kot je npr. Faulknerjevo delo povezano z Misisipijem. 

Pri Juliji Solncevi tovrstni odkloni niso nikoli obstajali; z možem Aleksandrom Dovženkom,  klasikom sovjetskega nemega filma – v čigar Zemlji (1930), enem najlepših filmov o ukrajinski grudi, je nastopila tudi sama – je sodelovala vse do njegove smrti leta 1956. Po tem je v obdobju sovjetske odjuge predelala njegove zapiske in nedokončane scenarije ter samostojno režirala triptih filmov o Ukrajini oziroma regiji ob rekah Dneper in Desna, virtuozno (v barvah in na 70mm filmski trak) posnete »intimne spektakle« brez primere, v katerih se družbeni vidiki križajo s skrajno intimnostjo ukrajinskega človeka. Ti filmi obravnavajo drugo svetovno vojno, nacistično okupacijo Ukrajine, osvoboditev in povojno obnovo z naraščajočo industrializacijo regije. Slednja je med drugim prinesla gradnjo ogromnega jezu na Dnepru, ki ga, mimogrede, dokumentira njen prvenec Pesnitev o morju (1958) in katerega porušenju smo bili priče med aktualno rusko agresijo. Filmi Solnceve so pesnitve o življenju ob reki, kjer – kot razloži junak Očarljive Desne (1964) – »nas je pozimi zeblo, poleti žgalo, da bi nas spomladi ugonabljale narasle vode, jeseni pa globoko blato«. 

Simon Popek
 

Festivalski sklopi
Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih režiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenija, d.d.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji.
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma.
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin.
Ekstravaganca, t. i. polnočni kino, prinaša raznovrstne, drznejše in žgečkljive vsebine.
Kinobalon, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom
Posvečeno: Julija Solnceva; v sodelovanju s Slovensko kinoteko
Retrospektiva: Kelly Reichardt; v sodelovanju s Slovensko kinoteko 
Jadranska mreža festivalov
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.

Spremljevalni program
Pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci 
Okrogle mize in delavnice 

Nagrade
Vodomec (Kingfisher), nagrada režiserju najboljšega filma iz Perspektiv po izbiri mednarodne žirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije d. d. 
Nagrada FIPRESCI, mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najboljši kratki film 
Nagrada mladinske žirije Kinotrip
Nagrada Art kino mreže Slovenije
Nagrada občinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu

Glasovanje
Nagrado občinstva zmaj na Liffu podeljujemo najbolje ocenjenemu filmu, ki še nima distribucijske licence za Slovenijo. Programski direktor festivala Simon Popek pripravi seznam filmov, za katere obiskovalci festivala lahko glasujejo z glasovalnimi lističi oziroma z SMS-glasovanjem. Glasovanje poteka na prizoriščih 35. Liffa v Cankarjevem domu, Kinodvoru, Kinu Bežigrad, Kinu Šiška in dvorani AGRFT. Gledalci med celovečernimi filmi izbirajo svojega favorita. Film z najvišjo povprečno oceno prejme nagrado občinstva zmaj. Način glasovanja prek SMS-sporočil omogoča glavni pokrovitelj festivala Telekom Slovenije, d.d.

Festivalska prizorišča
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Bežigrad, Slovenska kinoteka, dvorana AGRFT, Kino Šiška, Maribox, Kino Union v Celju in Anton Podbevšek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko središče: Drugo preddverje Cankarjevega doma