(╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage

Opozorilo: V predstavi se uporablja velika količina umetne megle, v predstavi pa je uporabljena stroboskopska luč.

Projekt (╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage spaja gib, video, delo z objekti in zvokom ter logiko interneta prenaša v fizični prostor. Razmerje med telesom in podobami razpira virtualne prostore vmesnosti med organskim / imaginarnim in digitalnim / med memetičnimi smetmi / med atmosfero / afektom in občutkom, na stičišču izkušnje, privida, slutnje in dejstva. 

Živimo v mediatiziranem svetu divjih teorij zarote, grozeče ekološke krize, škodljivih naracij, kjer se ironične + nihilistične viralne #influenza podobe sočasno pojavljajo na nešteto napravah. Vzporedno degradaciji fizičnega okolja se z zaslonov vali toksičen oblak digitalnih podob.

?Kako se pikselizirane informacije ujamejo v mrežo organskega telesa? Kakšne odrske (a)efekte poraja delo z neskladnimi vsebinami medmrežja? Kaj v spletu podob je dejansko  r e s N I Č n 0?

Kot odgovor na okulocentrično organizacijo sveta hibridno odrsko delo lepljivim digitalnim podobam dodaja snovnost in jih procesira —\_( telesno )_/—. Spaja gib, video, delo z objekti in zvok ter logiko interneta *z ironijo* prenaša v fizični prostor……………... Razmerje med telesom in podobami razpira virtualne prostore vmesnosti; / med organskim / imaginarnim in digitalnim / med memetičnimi smetmi / med atmosfero / afektom in občutkom // na stičišču izkušnje, privida, slutnje in dejstva. Med preteklostjo, različnimi sedanjostmi in – ne navidezno, ampak oprijemljivo – > prihodnostjo.


 

Jan Rozman deluje kot koreograf, performer, plesalec in improvizator med Ljubljano in Berlinom. Koreografijo je študiral na amsterdamski SNDO (AhK) in opravil magisterij na programu SODA v okviru HZT (UdK) v Berlinu. Leta 2016 je končal tudi dodiplomski študij fizioterapije na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani (UL). Kot plesalec/performer je sodeloval z domačimi in tujimi koreografi (Milan Tomášik, Katja Legin, André Uerba, Anna Aristarkhova, Boris Charmatz, Deborah Hay).

V svoji umetniški praksi se ukvarja z razširjenim pojmom telesnosti, materialno semiotiko, teksturami, vrzelmi, napakami in zmedo, ekologijo, domišljijo, (znanstveno) fantastiko in humorjem.

Ustvaril je več avtorskih del ter z njimi gostoval doma in v tujini, nazadnje Reči Reči / Dinge dingen, MEMEMEME, Predmetenje in f(being), ter nastopal na festivalih v Sloveniji (Gibanica, Mladi levi, Cofestival) in tujini (Open Spaces, PAF Berlin, Tanzhafen). Leta 2020 je bil povabljen v rezidenčni program GPS, ki ga organizira newyorška organizacija Movement Research, v letih 2020 in 2021 pa je bil skupaj z Julijo Keren Turbahn rezident gledališča FELD v Berlinu. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, leta 2019 je prejel nagrado Ksenije Hribar, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Septembra 2021 je skupno delo z Julijo Keren THINGS THING prejelo posebno nagrado žirije za igrivo kritiko (ne)uporabnih plastičnih predmetov na 11. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, leta 2021 pa nagrado za najboljšo predstavo po mnenju strokovne žirije na 10. bienalu sodobnega plesa Gibanica.