Fabulin literarni večer – Zora del Buono: Maršalinja

Cankarjev dom Literatura in humanistika Fabulin literarni večer – Zora del Buono: Maršalinja

Podrobno, kompleksno in prefinjeno delo. Vsako novo poglavje v romanu je kakor odpiranje vrat v novo sobo življenja Zorine babice, v katerem se odpirajo neznana brezna: kriminalci in fašisti, politično izgnanstvo in ideološka zaslepljenost, homofobija in korupcija, mizoginija in elitizem. Na Netflixu bi bila Maršalinja uvrščena med 'filme' z močnimi ženskami. Die Tageszeitung

Maršalinja je večplastna družinska saga, v središču katere je mlada Slovenka Zora Ostan, ki po koncu prve svetovne vojne v Bovcu spozna svojega bodočega moža, zdravnika Pietra Del Buona, pozneje profesorja radiologije in inovatorja na svojem znanstvenem področju. Po poroki se preselita v Italijo, kjer živita umirjeno meščansko življenje, a ker sta oba prepričana komunista, se kot politična aktivista odločno borita proti Mussolinijevemu fašizmu. Zora je zelo temperamentna, odločna, nadarjena ženska; občuduje maršala Josipa Broza Tita, ki ji v zahvalo za pomoč v narodnoosvobodilnemu boju podeli odlikovanje, njegov diskretni in zanesljivi svetovalec pri zdravstvenih vprašanjih pa je prav Zorin mož Pietro. Portret maršalinje Zore, pisateljičine babice, se v prvem delu romana, napisanem v tretji osebi, prepleta z zgodbami njenih bližnjih, medtem ko se v drugem delu pripoved spremeni v prvoosebno – v (domnevno) predsmrtni monolog naslovne junakinje. Zora del Buono je v izpiljenem, kompleksnem in duhovitem romanu postavila nepozaben spomenik svoji babici. Z njeno življenjsko zgodbo, ki se odvija v času vojn in nasilja, zagretih in ideoloških bojev, ki krojijo svet vse do današnjih dni, pa izrisala tudi izvrstno podobo dramatičnega 20. stoletja.

Roman je prevedla Mojca Kranjc.

Zora del Buono (1962) se je rodila v Zürichu, po študiju arhitekture pa je kot arhitektka delala v Berlinu. Poleg tega je soustanovila literarno revijo mare, s katero je sodelovala kot urednica in avtorica. Prvi roman Canitz’ Verlangen je objavila leta 2008 in z njim takoj pritegnila bralsko in kritiško pozornost. Izdala je še tri romane, napisala pa je tudi dva potopisa. Za roman Big Sue (2010) je leta 2012 prejela ITB Book Award. Njeno zadnje in zelo odmevno delo je družinski roman Maršalinja (2020), posvečen pisateljičini babici, izredno močni duši in zagrizeni komunistki, ki ni samo občudovala Tita, ampak je bila vpletena tudi v zločin. Življenje in delo Zore del Buono sta razpeta med ZDA, Švico in Nemčijo.