Come together (right now)

Med seboj smo pritegnjeni kot vešče k plamenu. Zbiramo se kot nevihte, ki se kujejo na obzorju — nepredvidljive, električne, žive. Skupnost ni mehko mesto; je požar povezanosti. Skupnost ni udobje — je vžig. Tiha nevarnost, ki od nas zahteva, da se pokažemo resnični.

Ob neskončni polarizaciji je »come together (right now)« povabilo k temu, da se začnemo gibati eden proti drugemu. Ni presenetljivo, da se danes oziramo nazaj k trenutku, ko so se pojavili beatniški pesniki, glasbeniki in hipiji. Tako kot takrat tudi danes živimo v globalni krizi, za katero se zdi, da nima preprostih rešitev. Čeprav bi nekatere lahko bile: Come together, make love not war itd. Morda zveni patetično in utopično. Ostanimo pragmatični in praktični znotraj tega viharja: Kaj pomeni združevanje tistega, kar sodi skupaj? Plesa in glasbe? Dveh teles? Petih teles? Enega giba in naslednjega giba? Kako se lahko ujemamo –
fizično in prostorsko? Kako lahko dopolnimo tisto, kar je nepopolno? Kako smo lahko povezani in usklajeni ter hkrati ohranjamo lastno integriteto?