Kaj se vznemirjate, ker sonce zahaja?

Kaj se vznemirjate, ker sonce zahaja? je cikel treh performativnih pesniških dogodkov, ki ob stoti obletnici smrti Srečka Kosovela njegovo poezijo postavlja v razmerje do telesa, glasu, prostora, zvoka in podobe. Dogodki izhajajo iz vprašanja, kaj pomeni biti pesnik_ca v določenem času, družbi in prostoru, ter Kosovela berejo skozi sodobne performativne pristope: Sergej Harlamov, Lucija Tratnik in Marek Fakuč v zvočnem delu Verižniki plešejo kankan, Vid Karlovšek, Urša Majcen in Pino Pograjc v pesniško-gledališkem performansu Kdosovel ter Dejan Koban in skupina nevemnevem v pesniškem vizualnem zvočnem performansu Konstrukt besede in zvoka: nevemnevem preči Kosovela.

Srečko Kosovel je v izjemno kratkem ustvarjalnem obdobju, med letoma 1923 in 1926, zapustil približno tisoč pesmi ter več sto drugih bolj ali manj čitljivih besedil, esejev, pisem, beležk in osnutkov. V življenju ni izdal nobene pesniške zbirke, vendar je njegova zapuščina, ki smo jo postopoma spoznavali zadnjih sto let, med ključnimi v slovenski poeziji. Ob stoti obletnici smrti Srečka Kosovela cikel treh performativnih dogodkov, posvečen njegovi poeziji in z naslovom Kaj se vznemirjate, ker sonce zahaja?, odpira vprašanje položaja pesnika v družbeno-prostorski-politični danosti. Cikel, poimenovan po verzih Kosovelove poezije, se sprašuje, kdo ali kaj je pesnik, ter odgovarja predvsem na to, kako je pesnik včeraj in kako je pesnik danes.

Kosovel kot eden najbolj zaželenih slovenskih pesnikov, z besedili, ki so še vedno pogosto citirana, ter s poezijo, v kateri se srečujejo impresionizem, ekspresionizem in konstruktivizem, družbenokritična ostrina, etična zahteva, osebnoizpovedna ranljivost in avantgarda, odpira prostor za novo ustvarjanje ter povezave z drugimi umetnostmi (glasba, gledališče, ilustracija, film). Prav zato se njegova poezija, ki nikoli ni bila del zaprte literarne dediščine, odpira performativnim interpretacijam. Cikel Kaj se vznemirjate, ker sonce zahaja? izhaja iz vprašanja, kako Kosovelova beseda učinkuje, ko vstopi v prostor, v telo, kako se pretvori v vizualno in zvočno podobo, ter kako jo vzeti iz konteksta, ne da bi pri tem izgubili njen družbeni in politični pomen ter pozabili na izvorni položaj samega pesnika. V tem kontekstu smo k sodelovanju povabili pesnice_ke in umetnike_ce z izrazito odrsko prezenco, ki delujejo tudi v performansu, zvoku, videu in uprizoritvenih umetnostih.

Cikel dogodkov se bo začel z zvočno krpanko Sergeja Harlamova, Lucije Tratnik in Marka Fakuča, ki Kosovela berejo skozi konstruktivizem, machine music in ukrivljeni prostor. Nadaljuje se s pesniško-gledališkim performansom Vida Karlovška, Urše Majcen in Pina Pograjca, ki skozi futurizem, dadaizem, kabaretnost in satiro razstavljajo identiteto Pesnika, sebe in človeka v svetu. Zaključuje ga pesniški vizualni zvočni performans Dejana Kobana in skupine nevemnevem, v katerem telo postane platno za izbrisovanje, montažo ter ponovno vpisovanje Kosovelovih in avtorskih verzov.

Cikel performativnih dogodkov Kaj se vznemirjate, ker sonce zahaja? tako ne govori le o Kosovelu, temveč tudi o pesnikih_cah, ki ga danes berejo, izrekajo, razgrajujejo in ponovno sestavljajo. Govori o njihovem položaju, ki nikoli ni zunaj svojega časa, temveč prav v njem išče življenje ter obliko odpora, občutljivosti in svobode.

Nežka Struc

Oblikovanje podobe cikla: Jana Kumberger