Nekoč v Posočju

Slovenija, 2024, 90'
Produkcija: Zavod Zank

Cankarjev dom Film Nekoč v Posočju

Scenaristka in režiserka: Ema Kugler
Direktorja fotografije: Lev Predan Kowarski, Dejan Ulaga
Glasba: Robert Jiša
Oblikovalec zvoka: Boštjan Kačičnik
Montažerka: Ema Kugler
Glavni animator: Matej Lavrenčič
Nastopajoči: Ivan Peternelj, Aino Aalto, Matija Vastl, Blaž Šef, Klemen Kovačič, Kristjan Guček, Zdravko Duša, Sebastjan Starič, Dušan Teropšič
Glasovi: Ivan Peternelj, Romana Šalehar, Andrej Rozman - Roza, Janez Škof, Ivo Barišič
Producet: Zavod ZANK
Distribucija: DEMIURG

Film govori o staroverstvu v Posočju, za katero se ne ve natančno, kdaj se je pojavilo. Dokumentiran je zgolj podatek, da so leta 1331 iz Čedada prišli prinašalci nove vere (krščanstva), tako se je v Posočju začelo nasilno pokristjanjevanje, ki je trajalo dolgo in bilo izjemno nasilno. Rušili so svetišča starovercev in jih preganjali, številne tudi pobili. Zaradi tega so se staroverci zavezali k molku, iz roda v rod se je ta vera prenašala samo z ustnim izročilom.

Ko je Pavel Medvešček začel zbirati to ustno izročilo, je potreboval dolgo časa, da je dobil zaupanje stricev*, da so mu bili pripravljeni sploh kaj povedati, saj je bil zanje »forešt« in – kot so mu rekli – »ti nisi naš«, čeprav je bil prebivalec istega okolja. Ustno izročilo je Medvešček zbiral med letoma 1953 in 1975, kar pomeni, da je v popolni tajnosti vse do takrat ta vera še obstajala kot živa. Kaj je z njo danes, pa nihče več ne ve. Film temelji na knjigi Iz nevidne strani neba, ki jo je Pavel Medvešček izdal leta 2015.

Največji problem pri ustvarjanju tega filma je bil, kaj posneti za uro in pol dolžine, če nič od tega, o čemer knjiga govori, ne obstaja več. Prav tako bi bila neetična kakršnakoli interpretacija povedanega/zapisanega v knjigi; kajti ta vera je bila za njih sveta in tako je treba to ustno izročilo tudi spoštovati – je nedotakljivo. In kako zdaj napraviti dokumentarec? Odgovora ni bilo, nismo iskali resnice, napravili smo film, ki nas popelje v davnino, ko je človek še živel v sozvočju z naravo.

Nekoč so rekli, da je gozd govoril. Ko so šli sekat drevo, je drevo reklo: 'Ne mene, usekaj drugo!' Nekoč je govorilo vse, vse je govorilo.
Ema Kugler