Sreča na vrvici - prestavljeno

Skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije koronavirusa smo odpovedali oz. prestavili vse prireditve in začasno zaprli razstave, razen razstave Henrija Cartier-Bressona: Iz oči v oči (Tête à tête), ki bo odprta v običajnem delovnem času. Vstop na razstavo je s Prešernove ceste.

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>


Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in z delom v službi. Matičev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn – novofundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju?

Jane Kavčič je bil rojen leta 1923 v Dolnjem Logatcu. Kot asistent je sodeloval pri prvem slovenskem igranem filmu Na svoji zemlji (1947) v režiji Franceta Štiglica, pa tudi pri naslednjem Štigličevem filmu Trst (1951). V štiridesetih in petdesetih letih je režiral nekaj kratkih dokumentarnih filmov in zajetno število prispevkov za Filmski obzornik. Leta 1953 je ekraniziral tudi enega prvih reklamnih filmov pri nas: Mož z aktovko, pa tudi prvi turistični film je iz tistega časa: 24 ur pri nas. Kratka filmska pravljica O medvedku Sulčku in metuljčku (1958) s stihi pesnika Janeza Menarta je postala uspešnica.

Kot pomočnik režije je bil pristojen za slovenski delež pri koprodukcijskih filmih: Dalmatinska svatba režiserja Gela von Baranie, Velika sinja cesta režiserja Gilla Pontecorva, Ograda režiserja Armanda Gattija in še pri drugih.

Poleg filmov za odrasle, kot so Slovo Andreja Vitužnika (del omnibusa Tri zgodbe – 1955), Akcija (1960), Minuta za umor (1962), Begunec (1973), je Jane Kavčič posnel tudi veliko filmov za mlade. Njegovi otroški in mladinski filmi so: Lov za zmajem (1961), Nevidni bataljon (1967), Sreča na vrvici (1977), Učna leta izumitelja Polža (1982), Nobeno sonce (1984), Maja in vesoljček (1988), Nepopisan list (1999).

Prejel je številna domača in tuja priznanja: nagrado Prešernovega sklada, priznanje v New Delhiju, nagrado Metoda Badjure in veliko nagrado v Teheranu. Povabljen je bil v Berlin, Moskvo, Tours,  Cleveland, Havano in še na druge festivale. Leta 2000 je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo.