Leonor Leal: Nokturno (Nocturno)

Leonor Leal, umetniško vodenje, koreografija, ples; Alfredo Lagos, kitara; Antonio Moreno, tolkala; Manu Menaca, oblikovanje zvoka; Carmen Mori, oblikovanje svetlobe

Nokturno v enem samem dejanju namenoma ne pripoveduje zgodbe, raje prinaša vtise trenutkov in občutke, ki jih sprožajo. Takšen milje je pisan na lik in osebnost Leonor Leal. Nič petja, brez velike zgodbe, z močno prezenco, hkrati močna in čutna suvereno vodi po nepredvidljivih poteh, ki jih pred nas razgrinja iz same sebe nastajajoča glasbena partitura obeh mojstrov. 

Leonor Leal (Jerez de la Frontera, 1980) 

Raziskovalka in edinstvena bailaora z izobrazbo iz klasičnega baleta in španskih plesnih zvrsti je v flamenku našla ustrezni medij za razvijanje svojega talenta. Kot vsestranska ustvarjalka se prilagaja raznovrstnim kontekstom in spoprijema z izzivi, ki ji omogočajo umetniško rast. Po nekaj letih delovanja v izjemnih flamenko skupinah (Antonio "El Pipa", Andrés Marín, Javier Barón in Ballet Flamenco de Andalucía umetniške vodje Cristine Hoyos) se je leta 2008 lotila tudi koreografije in od tedaj predstavlja lastne stvaritve: "Leoleolé" (2008), "eLe eLe" (2011), "Mosaicos" (2012), "Naranja amarga" (Grenka pomaranča) (2013), "Fragil" (2015), "J.R.T. pintor y flamenco" (2016),  "Nocturno" (2018) in "En talleres" (2019). Koreografske produkcije združuje z najrazličnejšimi projekti ali pobudami, bodisi gledališka ali didaktična dela, video-plese ali glasbena dela različnih žanrov, od baroka do sodobne glasbe. Delo "J.R.T." je temeljno zaznamovalo Leonorino ustvarjalno pot. Z njim se je pod umetniškim vodstvom vsestranskega Pedra G. Romera začelo sodelovanje z Alfredom Lagosom in Antoniom Morenom. Ob projektu se je seznanila se je tudi z Mónico Valenciano in Marío Muñoz, ustanoviteljico ansambla za sodobni ples Mal Pelo, ki (pove Leonor) »nam je pomagala razumeti koncept prostora, kako se začenja prav tam, kjer ga želiš odpreti«. Sledili sta plodni leti proučevanja konceptov, z rezidenčnim bivanjem v Linzu (Avstrija), Centru de Creació "L'Animal a l'Esquena" Celrá (Gerona), Toulousu (Francija), Düsseldorfu (Nemčija) ... Nabiranje izkušenj je pripeljalo do Nocturna, gledališkega dela in projekta odrske raziskave obenem. 
Na solistični umetniški poti je osvojila najrazličnejša priznanja, kot sta 2008. nagrada za izjemno plesalko na tekmovanju koreografov španskega plesa in flamenka v Madridu in leta 2011 nagrada za največji umetniški preboj Festivala de Jerez. Delo Nocturno je prejelo posebno omembo žirije na Festivalu de Teatro en el Sur 2019, nagrado za najboljšo plesno predstavo leta 2019 (Premios Escenarios de Sevilla) ter 2020. nominaciji za nagrado max (XXIII Premios Max de las Artes Escénicas) v kategorijah najboljša plesalka in najboljša plesna predstava.
Diplomirala je iz glasbene pedagogike in od vsega začetka umetniško delovanja spaja s poučevanjem. Je iskana pedagoginja festivalov flamenka in mednarodnih izobraževalnih ustanov vsega sveta.