Zagrebško gledališče mladih (ZKM): Eichmann v Jeruzalemu

Trajanje: 3 ure in 30 minut z enim odmorom

Režiser Jernej Lorenci je z uprizoritvijo Škofjeloški pasijon veliki zmagovalec 51. Tedna slovenske drame. Čestitamo!

Eichmann v Jeruzalemu je prvovrstni gledališki in družbeni dogodek. To počne na videz skrajno preprosto, če že ne banalno, hkrati pa ravno s svojo uprizoritveno asketskostjo vstopa naravnost v bolečo uprizoritveno tematiko. V problem zločina, zla in posledic, ki jih prinaša.  
Torej: igralska ekipa, na odru povsem spredaj, tik pred prvimi vrstami parterja, nas najprej informira o literarnih in filmskih virih študija (knjiga Eichmann v Jeruzalemu - poročilo o banalnosti zla Hannah Arendt, Lanzmannova deveturna filmska mojstrovina Shoah), nam razloži njihovo videnje holokavsta in  oriše, kako je deloval dobro naoljeni nacistični stroj smrti. Širši okvir zgodbe zoži sojenje enemu izmed ključnih hrvaških likov v stroju iztrebljanja Judov, Andriji Artukoviću, nekdanjemu policijskemu ministru NDH, ki so ga ZDA v visoki starosti izročile Jugoslaviji. 

Igralci rekonstruirajo pričevanja preživelih, ne kot žive priče, ampak kot današnji bralci in gledalci, na način, ki ni patetičen, prej zadržan, stvaren, realističen, nič pretiran, prej zelo nazoren. Govorijo detajli, ne veliki prikazi. Občinstvo nagovarjajo neposredno, kot del nekakšne razprave. Njihovo dosledno vztrajanje pri dokumentarcu spremeni igro v grozljiv opomin na grozote, ki jih človek lahko naredi drugemu, in to povsem brez obžalovanja, zato pa s polno pomanjkanja moralne presoje in etične odgovornosti, dveh ključnih nevarnosti skrajnega nacionalizma, pošasti, ki nikoli povsem ne izgine iz družbenega tkiva.