Fabula 2021

Pogovori z avtorji so na voljo v videoteki CD >>

Festival literature sveta Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Poteka od leta 2003, v tem času pa je gostil številne najpomembnejše sodobne avtorje: Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Davida Grossmana, Janice Galloway, Richarda Flanagana, Taiye Selasi, Tatjano Tolstoj, Erica Vuillarda, Rachel Cusk, Bernharda Schlinka in veliko drugih. Koncept festivala se je v letih razvijal in izpopolnjeval. Danes temelji na premišljenem kuratorskem delu in si vsako leto prizadeva izbrati pet avtorjev, ki že veljajo za književne klasike ali pa so v zadnjih letih s svojim delom izrazito zaznamovali svetovno literaturo, pri čemer v sklopu Fabula Hub festival pozornost namenja tudi obetavnim, še uveljavljajočim se imenom.

Poleg literarnega dela ima festival tudi teoretski fokus, ki vsako leto prevprašuje novo relevantno družbeno temo. Doslej so v teoretskem fokusu že gostovali Slavoj Žižek, Terry Eagleton, Chantal Mouffe, Eva Illouz, Jean-Claude Milner, Patrick Boucheron in vrsta drugih. Letošnji teoretski program bo zajel festivalski fokus Prihodnost=Privilegij?, ki bo prinesel dva med seboj različna dogodka Razpadle države, razgrajene skupnosti? in Misliti skupnost prihodnosti?, stikajoča se v razmerju izkustva, kaj vodi in kaj prinese razpad neke skupnosti, ter širšega premisleka o tem, v kakšnih skupnostih si želimo živeti v prihodnje. Festival Fabula ob tem odlikuje razgiban spremljevalni program, v katerem negujemo povezavo med literaturo in drugimi umetnostmi, skupaj s sorodnimi literarnimi institucijami posebno pozornost namenjamo vsem generacijam bralstva, hkrati pa z inovativnimi idejami in projekti krepimo tudi prostor širše literarne in družbene skupnosti.

Osrednjih pet gostov festivala in izbrano mlado literarno ime iz programa Fabula Hub pospremijo tudi sveži prevodi knjig v slovenščino. Pogosto se ob tem zgodi, da so s festivalom Fabula pomembni avtorji sploh prvič prevedeni v slovenščino. Pomembno poslanstvo festivala je seznanjati slovensko bralstvo z relevantno knjižno produkcijo, ki je v tujini že bila deležna širšega odmeva, pri nas pa je še precej neznana.

Vse knjige, ki izidejo v festivalski zbirki, so kot Beletrinine žepnice na voljo po ceni 10 evrov.

Literature sveta Fabula je osrednji slovenski literarni festival, ki v sodelovanju med založbo Beletrina in Cankarjevim domom vsako leto na slovenska tla prinaša avtorje svetovnega pomena. V svojem programu, ki temelji na gostovanju vrhunskih mednarodnih literarnih ustvarjalcev, prenosu njihovih del v slovenski prostor ter živem stiku med svetovno literaturo in slovenskim občinstvom festival vsako leto odpira tudi aktualna družbenokritična vprašanja in se ozira na sodobne izzive. Leta 2021 bo zavoljo spremenjene izkušnje bivanja Fabula potekala zunaj svojega tradicionalnega termina, in sicer bo program predstavila med 8. majem in 6. junijem 2021, v svoje izhodišče pa s sloganom Prihodnost=Privilegij? postavila sodobni prostor in čas, v katerem se trenutno nahajamo. Skladno s tem se bodo topografskemu zemljevidu heterogenih možnosti naracije življenja ter raziskovanju simbolnih, geografskih in mentalnih teritorijev priključili avtorji, ki prihajajo iz različnih držav in vsak od njih nagovarja drugačen tip bralcev. Festival bo v začetku maja v Cankarjevem domu odprl ruski avtor Vladimir Sorokin, s katerim bomo ob literarni rekonstrukciji preteklosti tehtali družbo groteskne prihodnosti. Ob njem bosta nastopili tudi večkrat nagrajena britanska pisateljica Deborah Levy in prepoznavna arabska pisateljica Džoha Alharti, dobitnica nagrade booker, s katerima se bomo iz osebne zgodovine, struktur, v katerih bivamo in po katerih smo oblikovani, premikali skozi prostore naše intimne resničnosti, ob vprašanjih identitete pa premišljali mogoče korake prihodnjih poti. Skozi (ne)znana ozemlja bosta na pot bralstvo povabila še češki pisatelj Marek Šindelka in italijanska avtorica Claudia Durastanti, ki bosta vsak po svoje pretresala osebne in družbene migracije, med perspektive individuuma in skupnosti pa raziskovala univerzalne teme človeštva, prostor posameznikovih korenin in njegove (ne)moči, da se prebije skozi življenje in najde sebi lasten prostor na svetu. V programu Fabula Hub bo nastopila tudi Enis Maci, eno najobetavnejših nemških pisateljskih imen mlajše generacije, ki se bo z zbirko esejev Eiscafé Europa spraševala, kako bi bil upor videti danes. Ob rasti poganjkov iz literature v širni svet bodo letošnji avtorji Fabule predstavljeni v pogovorih z izbranimi moderatorji, poskrbljeno bo tudi za profesionalno branje njihovih del v slovenščini in spremljevalni program, s katerim bomo omogočil kar največji mogoči prenos med literaturo in prostori, ki nas trenutno obkrožajo zamejeno, a hkrati pomenijo naše gradnike in ponujajo odprto platformo razmislekov našega bivanja v prihodnje.
 

Osrednji avtorji Fabule 2021:

Vladimir Sorokin (1955) je eden najboljših in najprepoznavnejših sodobnih ruskih pisateljev. Postmodernistično fikcijo v svojih delih prepleta z elementi distopije, satire in sovjetskih motivov. Prejel je vse najpomembnejše ruske literarne nagrade, med drugim pa je bil tudi finalist za mednarodno nagrado man booker.

Claudia Durastanti (1984) je pisateljica in prevajalka iz angleščine, velja za eno najprodornejših sodobnih italijanskih avtoric. Že za svoj prvenec Nekega dne bom metala kamne v okno (2010) je prejela nagrado Mondello Giovani. S Tujko (2019) se je prebila v finale za najprestižnejšo italijansko literarno nagrado strega, roman pa bo kmalu preveden v petnajst jezikov.

Džoha Alharti (1978) je avtorica dveh zbirk kratke proze in treh romanov, med katerimi so največ mednarodne slave požela Nebesna telesa, za katera je leta 2019 prejela mednarodno nagrado man booker. V Edinburgu je doktorirala iz klasične arabske književnosti, danes pa je profesorica na Univerzi v Muškatu.

Deborah Levy (1959) je ena najpomembnejših sodobnih britanskih pisateljic in dramatičark ter predstavnic svetovnega literarnega kanona. Njena mojstrska avtobiografija v nastajanju (Things I Don’t Want to Know, The Cost of Living) velja za prelomno delo avtofikcije in esejistični presežek. Njeni romani so bili večkrat nominirani za nagrado man booker, tudi Mož, ki je videl vse (2019).

Marek Šindelka (1984) je eden najbolj priljubljenih, nagrajevanih in prevajanih čeških avtorjev. V svojih delih združuje natančen jezik, prepričljivo naracijo in močan občutek za komuniciranje z bralci.

Enis Maci (1993) je eno najobetavnejših pisateljskih imen mlajše generacije. Njena drama Mitwisser je bila leta 2017 nagrajena s štipendijo Hansa Gratzerja in bila premierno uprizorjena v dunajskem gledališču Schauspielhaus. Napisala je tudi igro Wüst, ki je bila uprizorjena v gledališču Bremen. Je hišna avtorica narodnega gledališča v Mannheimu, leta 2021 bo opravljala kulturno rezidenco na kulturni akademiji Tarabya v Istanbulu in v vili Aurora v Los Angelesu.