Gospodar

Mednarodno konferenco prirejajo: Aufhebung - mednarodno heglovsko združenje, Cankarjev dom, Goethe-Institut Ljubljana in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
(Teatraličnost oblasti: Hegel in Shakespeare o sodobnih strukturah oblasti
Možnost idealizma za enaindvajseto stoletje)

Udeleženci: Slavoj Žižek, Mladen Dolar, Peter Klepec, Jure Simoniti, Simon Hajdini, Jamila Mascat, Andrew Cole, Arthur Bradley, Frauke Berndt, Eric Santner, Frances Restuccia, Anca Parvulescu, Bara Kolenc, Aaron Schuster, Yuval Kremnitzer, Gregor Moder, Goran Vranešević 

Organizacijski odbor konference: Bara Kolenc, Gregor Moder, Urban Šrimpf, Goran Vranešević 


Nove podobe gospodarja v sedanjem času
Lik Gospodarja je preganjal vso človeško zgodovino vse od začetkov naše kulture, skozi tisočletja se je kazal skozi vedno nove oblike in postavljal nove uganke. Kako in zakaj so si lahko nekateri pridobili status, ki je omogočal neomajno oblast na drugimi, od kod njihova legitimacija in avra, ki jim je domnevno pripadala? Kako in zakaj so drugi pristajali na svojo podrejenost? 

To so vprašanja, s katerimi se temeljito spoprijema vsa politična filozofija in širše vse refleksije o konstituciji naše družbenosti, ali s poskusi legitimiranja oblasti, ki jo imajo nekateri nad drugimi, ali s poskusi, da bi temu naredili konec. Konferenca, ki jo pripravljamo v Cankarjevem domu, si seveda ne more vzeti za cilj, da bi se lotila vse širine teh kočljivih vprašanj z dolgo in častitljivo zgodovino, temveč se bo prednostno posvetila problemu novih podob Gospodarja v sedanjem času. Osrednje vprašanje, ki si ga zastavlja, zadeva novost, ki jo te sedanji liki predstavljajo v razmerju do tradicije, in mogoče strategije, s katerimi bi se jim lahko postavili po robu.

Francoska revolucija lahko velja kot skrajšava za inavguracijo modernih časov in kot (vsekakor problematičen) mejnik v dojetju lika gospodarja. Na eni strani mejnika, v predmodernih časih, je bil lik Gospodarja zasnovan na določenem razumevanju suverenosti, na upravičenosti s transcendenco, na nasledstvu, poreklu, na domnevno naravno danih hierarhijah, na avtoriteti očeta – in ravno očetna avtoriteta je pogosto služila kot model za sleherno avtoriteto. Na drugi strani mejnika, po zmagi idej razsvetljenstva, pa smo domnevno opravili z vsemi tovrstnimi utemeljitvami gospostva in stopili v novo dobo, v kateri naj bo avtoriteta poslej utemeljena le na sposobnostih, znanju, strokovnosti, kompetencah, učinkovitosti, zmožnostih, svobodni konkurenci, uporabi uma in napredku znanosti. Skratka, temeljna poteza naše modernosti je ravno v tem, da naj bi prinesla smrt Gospodarja, Gospodarja z veliko začetnico. A ni bilo treba veliko časa, da smo izkusili, da je ta optimistični scenarij velika iluzija. Dvajseto stoletje je prineslo masakre, ki so bili najhujši v vsej zgodovini, in to pod novimi tipi Gospodarjev, katerih avtoriteta lahko spominja na predmoderne tipe gospostva, vendar pa je bila njihova logika bistveno drugačna. Nove oblike gospostva, najbolj drastično fašizem in stalinizem, ob tem pa še vrsta drugih diktatur, so prinesle nove podobe Gospodarja. Gospodar se je po svoji smrti vrnil, in to skorajda še bolj kot poprej, kot da bi zaživel novo zagrobno življenje.
Fokus konference pa je naš sedanji čas po domnevnem koncu zgodovine, po katerem naj bi tržno gospodarstvo in liberalna demokracija postavila okvir vsesplošnega napredka in globalnega razcveta. A kako da smo prav v teh časih soočeni z vznikom novih tipov gospodarja? Zakaj nam je porast populizmov v zadnjem desetletju ali dveh začel določati politični horizont? Vzpon posameznih figur lahko pripišemo naključjem posebnih konstelacij, vendar pa, če jih vzamemo skupaj, ne moremo mimo tega, da tvorijo nov vzorec, ki je razlog upravičenih skrbi in terja resno refleksijo.

Novi tipi gospodarjev (nomina sunt odiosa) se sicer precej razlikujejo med seboj, vendar pa je mogoče razločiti nekatere vpadljive poteze, ki družijo številne. Videti so daleč od strašljivih podob gospodarjev, ki jih je obdajala avra in so se ponašali s karizmo, bolj so videti kot karikature gospodarjev, ponarejeni gospodarji, ki se jih pogosto opisuje kot klovne in so hvaležen objekt številnih, a nemočnih parodij. Mogoče jih je opisati kot figure obscenosti oblasti – oblasti se je sicer vselej držala obscena hrbtna plat, ki jo je skušala dobro prikriti, novost teh zadnjih časov pa je v tem, da ta obscena plat vse bolj prihaja na dan, ne da bi to imelo kakšne posledice. Videti je celo, da se uveljavlja obratna logika, namreč da bolj ko obscenost prihaja na dan, bolj to krepi te like gospodarjev. Videti je, kot da so imuni pred tem, da se jih razkrije kot lažnivce in kot nesposobne za opravljanje javne službe. Razkritja, ki bi še pred desetletjem vsakogar onemogočila, zdaj delujejo kot krepitev oblastne pozicije. Če se kaže, da je gospodar gol, to ne zamaje njegovega položaja, temveč ga krepi. Ob tem posebna privlačnost teh likov izhaja iz tega, da nenehno kršijo nepisana pravila, prekoračujejo tanko črto med tem, kar v splošnem velja za spodobno ali nespodobno. Toda nepisana pravila, ki jih je sicer težko definirati, tvorijo tkivo družbenega življenja in ko nesprejemljivo počasi postaja sprejeto in dopustno, potem je ogrožena sama osnova naših družbenih vezi in sobivanja. Dejstvo, da se te osebe najpogosteje pojavljajo kot figure transgresije in obscenosti, postavlja daljnosežna vprašanja o novih oblikah suverenosti in politične legitimacije.

Lik Gospodarja bo rdeča nit te konference. Osredotočena bo na sedanje zagate, vendar je jasno, da se s temi novimi oblikami ne moremo soočiti, ne da bi vpotegnili tradicijo in zgodovino ter se dotaknili refleksij o naravi gospostva v njegovi razvejanosti in njegovih korenih. Konferenca bo povezala strokovnjake z različnih področij, od filozofije in psihoanalize do politične teorije, sociologije, kulturnih študij itd. Dobrodošli bodo novi posegi v klasična besedila, od Platona do Heglove dialektike gospodarja in hlapca. Poseben razmislek bo veljal novim (samo)prezentacijam oblasti, ki so masivno posredovane z mediji in družbenimi omrežji ter ki se močno razlikujejo tako od prezentacij tradicionalnih gospodarjev kot od totalitarnih vodij. Dotakniti se bomo morali premikov v sedanji strukturi kapitalizma, ki se jih poskuša zajeti z novimi pojmi, kot so »tehno fevdalizem«, »nadzorovalni kapitalizem«, »kapitalizem platform«, »big data« itd. In kolikor je tradicionalni lik gospodarja slonel na avtoriteti očeta, bo nadaljnji premislek veljal tudi zatonu klasičnih avtoritet in načinom, kako premene v polju seksualnosti in spolnih vlog zadevajo sodobne tvorbe gospostva.

Na konferenci bo sodelovala plejada uveljavljenih domačih in tujih strokovnjakov, obeta se pomemben intelektualni dogodek.

Mladen Dolar

22.9.2022 I ČETRTEK
11:00-12:00 Andrew Cole    
12:00-13:00 Jure Simoniti    
13:00-15:00 odmor za kosilo    
15:00-16:00 Aaron Schuster    
16:00-17:00 Bara Kolenc    
17:00-18:00 Peter Klepec    
18:00-19:00 odmor    
19:00-20:00 Slavoj Žižek    


23.9.2022 I PETEK
11:00-12:00 Mladen Dolar    
12:00-13:00 Jamila Mascat    
13:00-15:00 odmor za kosilo
15:00-16:00 Simon Hajdini    
16:00-17:00 Henrik Joker Bjerre    
17:00-18:00 odmor
18:00-19:00 Yuval Kremnitzer
19:00-20:00 Frauke Berndt


24.9.2022 I SOBOTA
11:00-12:00 Frances Restuccia
12:00-13:00 Goran Vranešević 
13:00-15:00 odmor za kosilo
15:00-16:00 Gregor Moder
16:00-17:00 Arthur Bradley
17:00-18:00 odmor
18:00-19:00 Anca Parvulescu
19:00-20:00 Eric Santner

Vsi dogodki v Kosovelovi dvorani, razen 22. 9. ob 19. uri v Linhartovi dvorani