Novosti za šole in mlado občinstvo iz Cankarjevega doma

27. avgusta 2025

Danes so v Cankarjevem domu predstavili novo sezono kulturnovzgojnega programa, to je predstav in dogodkov, ki jih pripravljajo za šolski obisk, otroke in mlade. Med novostmi programa kulturne vzgoje je kar trideset žanrsko in zvrstno različnih predstav, ponovitve pa bodo doživele tudi predstave, ki so že postale del obsežnega železnega repertoarja za šole. Kultura in šola hodita z roko v roki – in to sobivanje mladim odpira vrata v svet umetnosti in ustvarjalnosti.

Kot je v uvodu povedal generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak, Cankarjev dom že od svojih začetkov pomembno kroji prostor kakovostne, relevantne in inovativne kulturno-umetnostne vzgoje v Sloveniji. »Kot vodilni producent, predstavitelj in prikazovalec kulturne vzgoje pri nas si prizadevamo, da kultura ni le dodatek k izobraževanju, temveč njegov temeljni del. Takšen, ki ključno prispeva k celovitemu razvoju otrok in mladih ter med njimi krepi kritično misel in občutek za skupnost.«

Barbara Rogelj, vodja humanističnega in kulturnovzgojnega programa v Cankarjevem domu, se je ob tem zahvalila pedagoškim delavkam in delavcem, da s svojim delom omogočajo, da kultura pride do mladih. »Skupaj jim pomagamo rasti – ne le v znanju, ampak tudi v občutljivosti, domišljiji in razumevanju sveta,« je še dodala.

Presenetljivi uprizoritveni formati in večno aktualne teme
Cankarjev dom bo v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana uprizoril kar dve predstavi, in sicer mladinsko sodobno opero o odraščanju in iskanju lastne identitete, Lisičjo luno, ter nepozabno legendo o Kralju Matjažu. Slednja bo s pomočjo zgodovinskih glasbil in slovanskih melodij (skladatelj Matej Kastelic) spregovorila o pomembnosti vztrajanja pri vrednotah ljubezni in sočutja, obenem pa bo malčke seznanila s slovenskim folklornim izročilom (libretist Tomaž Simetinger). Lisičja luna, katere premiera bo že 20. septembra, pa bo naslovila načine spoprijemanja s težkimi čustvi zapuščenosti in ljubosumja, ne bo pa se ogibala niti prikazu zapletenih družinskih razmerij ali sprejemanju pomembnih življenjskih odločitev, ki mlade vodijo do samostojnosti. Glasbo za Lisičjo luno bo prispeval mednarodno priznani slovenski skladatelj Matej Bonin, ki se je v preteklosti že spoprijel s pisanjem zahtevnejše glasbe za mlajše občinstvo (projekt B-Air), koncept bo prispevala Ana Pandur, literarno predlogo pa Maša Ogrizek. S Slovenskim komornim glasbenim gledališčem je sodeloval pri postavitvi operne detektivke za otroke Zločin v Blatnem dolu, ki bo skozi okoljsko problematiko spregovorila tudi o sprejemanju drugačnosti (libreto Jera Ivanc, glasba Dušan Bavdek). V Štihovi dvorani bo januarja zaživela predstava Bratovščina Sinjega galeba režiserke Maruše Kink v koprodukciji z Zavodom Margarete Schwarzwald in Mestnim gledališčem Ptuj. Klasika mladinske književnosti bo zaživela v gledališki podobi ter nagovorila mlade in odrasle. Zgodba je poklon mladostniškemu uporu, zvestobi, prijateljstvu in veri, da lahko majhna barka sredi velikega morja nosi velike ideje ter seme lepše in boljše prihodnosti za vse.

Konec decembra v Cankarjevem domu napovedujejo inovativno zlitje klasične glasbe in humorja. Tilen Artač – virtuoz na violončelu, mojster imitacije in avtor duhovitih preobrazb – skupaj s Slovenskim mladinskim orkestrom vabi na nenavadno koncertno doživetje z naslovom Klasični Artač, na katerem se Mozart, Strauss, Rossini in druščina igrajo ne le z notami, temveč tudi z vašo domišljijo.
V mešanici predstave, standupa in improvizacijskega gledališča, ki nosi naslov NPZ? (Ni panike! Znamo!), bosta Boštjan Gorenc - Pižama in Sašo Stare izpostavila literarna dela, ki pridejo v poštev na preverjanju, malce pa bosta pokukala tudi proti slovnici. Kakšen bo izid raperskega spopada med lirsko in epsko pesmijo? Premierno se bodo lahko devetošolci in mlajši poučno nasmejali konec januarja 2026.

V istem obdobju bo za maturante uprizorjeno Cankarjevo delo Na klancu (režija Jernej Lorenci), ki bo leta 2026 maturitetno čtivo.
Med posebnimi poudarki ostajata dva festivala: marčevski Pripovedovalski festival, ki krepi moč žive besede in sposobnost poslušanja, ter aprilski festival dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije, ki mladim ponuja prostor za umetniško izražanje in razmišljanje.

Poleg navedenega pa v prihodnjem koledarskem letu Cankarjev dom v središče postavlja tudi tri literarne velikane: Ivana Cankarja, Srečka Kosovela in Bertolta Brechta. Čeprav izhajajo iz različnih zgodovinskih obdobij in kulturnih okolij, jim je skupna izjemna občutljivost za družbo, posameznika in etično odgovornost umetnosti. Skupna vsem je tudi vera, da umetnost ni luksuz, temveč nujno sredstvo za razumevanje sveta in spodbujanje odgovornosti. Prav zato jih bodo v Cankarjevem domu prihodnje leto brali, uprizarjali ter ob njih gradili številne dogodke, ki bodo mladim pomagali odpreti oči in srca.