Svetovni dan čebel in 10 let urbanega čebelarjenja v Cankarjevem domu

Cankarjev dom se kot eden od začetnikov urbanega čebelarstva v Sloveniji pridružuje praznovanju 4. svetovnega dneva čebel, katerega glavni namen je ozaveščanje o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za človeštvo v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost. Hkrati je svetovni dan čebel priložnost za prenos bogatega slovenskega znanja in tehnologije čebelarstva ter za utrditev slovesa Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države na svetovni ravni.

Cankarjev dom bo 4. svetovni dan čebel pospremil s spletno slovesnostjo in ogledi panjev na strehi Cankarjevega doma, ki prav letos obhajajo deseto obletnico.
 
Četrtek, 20. 5., ob 17. uri
Ogled panjev na strehi Cankarjevega doma
Vodi Franci Petrovčič, čebelar Cankarjevega doma
Zbirni prostor pri recepciji CD, vhod s Prešernove ceste
Prijave: zvezdana.lazar@cd-cc.si

Četrtek, 20. 5., ob 14. uri (spletni dogodek)
Franc Petrovčič, začetnik urbanega čebelarstva pri nas in skrbnik čebeljih panjev Cankarjevega doma, bo spregovoril o izobraževalno-informativnem paviljonu Medena zgodba in urbanem čebelarjenju ter prejel odlikovanje Antona Janše II. reda.
ČZS na pobudo Društva urbani čebelar podeljuje odlikovanje Antona Janše za dosežke ob 10-letnici čebelarjenja v Cankarjevem domu.

Skladno s spremembami Odloka o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom se lahko od 15. 5. 2021 javnih kulturnih prireditev udeležijo le osebe s potrdilom o negativnem testu, cepljenju ali prebolelem covidu 19. Spoštovanje pogoja  PCT je v odgovornosti obiskovalca, ki se udeleži javne kulturne prireditve. Dokazila niso potrebna za mlajše od 18 let, ki se prireditve udeležijo z ožjimi družinskimi člani oz. skrbniki.

VARNO NA DOGODKE >>

O svetovnem dnevu čebel

Generalna skupščina OZN je decembra 2017 podprla predlog Slovenije in 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.
Leta 2014 je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč dal pobudo, da bi Organizacija združenih narodov 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Država Slovenija je enotno pobudo podprla in tako je generalna skupščina OZN 20. decembra 2017 sprejela resolucijo o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel. Pobudo je leta 2015 v Južni Koreji soglasno podprla tudi svetovna čebelarska organizacija Apimondia (Mednarodna zveza čebelarskih organizacij).

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–73), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in v tistem času enega največjih strokovnjakov za to področje. Anton Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu; Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Poznan je postal še pred svojo smrtjo leta 1773. Po 1775 so morali vsi državni čebelarski učitelji učiti čebelarstvo po njegovi metodi poučevanja.

Populacija čebel in drugih opraševalcev se alarmantno zmanjšuje
Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacija čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšuje, zaradi česar so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Čebele potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu.

Slovenija po številu čebelarjev v svetovnem vrhu 
Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh; vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Kar tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot štiri tisoč petsto panjev, deluje na območju Mestne občine Ljubljana. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami EU prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države.
Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo.

Cankarjev dom je eden od začetnikov urbanega čebelarstva v Sloveniji
1. aprila 2021 je minilo točno deset let, odkar na eni od strešnih teras Cankarjevega doma domujejo čebelji panji. Cankarjev dom je tako postal eden od začetnikov urbanega čebelarstva v Sloveniji. Pobudnik je bil Franc Petrovčič, vodja obratovanja in vzdrževanja v CD, ki je tudi sam čebelar (za dosedanje delo je prejel odlikovanje Antona Janše III. in II. reda). Med, ki ga čebele že desetletje pridelujejo na strehi CD, je zelo uspešno prestal analize Referenčnega laboratorija v Bremnu in je vključen v shemo višje kakovosti, certifikat SMGO (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo). Vsakoletna medena bera v CD je odvisna od števila čebeljih družin in vremenskih razmer ob najbujnejšem cvetenju, običajno pa letno iztočijo dvajset kilogramov na čebeljo družino. Letos spomladi je v panjih na strehi CD kar šest družin kranjskih čebel.

Cankarjev dom je tudi eden od pobudnikov društva Urbani čebelar, ki skrbi za uveljavljanje, izobraževanje in odgovorno ravnanje s čebelami v mestu, ter član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana. Povezuje 35 članov, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij, povezanih z zdravjem, do gospodarskih institucij ter seveda čebelarjev in čebelarskih društev. Čebelja pot je zasnovana kot učna pot, ki seznanja z dediščino čebelarstva v Ljubljani in s pomenom čebel. Ne gre le za pot, temveč za gibanje enako mislečih, ki z najrazličnejšimi aktivnostmi skrbi za dobro čebel v mestu.