Biografije udeležencev

9. mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka / 11. mednarodna filozofska konferenca in delavnica
 

Dr. Paula Arizpe je diplomirala iz filozofije na Vseameriški univerzi in iz študij filozofije izobraževanja v Ciudadu de Méxicu. Doktorat je opravila na Univerzi v Navarri, Španija. Njen cilj je povezati celovito človeško ekologijo z ustvarjanjem dialoga med biokemijo in duhovno prehrano.

Dr. Thomas Diesner je na Humboldtovi univerzi v Berlinu diplomiral iz filozofije ter socialne in kulturne antropologije. Doktoriral je leta 2015 na Tehniški univerzi v Berlinu. Od 2007 je direktor Društva za humano ontogenetiko. Njegovo zanimanje zajema tudi področje psihoanalize (Freud, Lacan).

Dr. Srećko Horvat je hrvaški filozof, avtor in aktivist. Njegove objavljene prispevke smo lahko zasledili v publikacijah, kot so The Guardian, Al Jazeera, Der Spiegel, The New York Times, Jacobin in drugih. Veljal je za osrednji lik nove levice v pojugoslovanskem prostoru, dejavno je sodeloval v več protestnih gibanjih po svetu, vključujoč študentske proteste na Hrvaškem v letu 2009, Occupy Wall Street v 2011 ter World Social Forum v Senegalu in Tuniziji. Je eden izmed ustanoviteljev festivala Subversive, ki je gostil imena, kot so Oliver Stone, Aleida Guevara, Slavoj Žižek, Zygmunt Bauman, David Harvey in številni drugi. 

Dr. Abrahim H. Khan je profesor na Kolidžu sv. Trojice v Dublinu in na Univerzi v Torontu. V svojih učenjih, raziskavah in publikacijah se ukvarja predvsem s Kierkegaardovo mislijo, znanostjo in religijo, filozofijo religije. Med zadnjimi objavami sta deli Kierkegaard's Works of Love as Resource for Learning to Be Human: A Starting Point (2019) in Christianity, Healing and Mental Health (2021). Deluje tudi kot urednik Toronto Journal of Theology, je sourednik Acta Kierkegaardian idr.

Ciril Klajnšček je doštudiral iz sociologije. Ukvarja se predvsem s področjem sociologije in filozofije športa, kot trener karateja posveča svoje raziskovanje gibanju za zdravje, razvoju športne rekreacije v Sloveniji ter tematikam, ki se pritikajo zdravja, brezposelnosti in politike zaposlovanja.  
Dr. Jasna Koteska je makedonska pisateljica, filozofinja in profesorica na Univerzi v Skopju. Ukvarja se predvsem s filozofijo 19. stoletja, psihoanalizo in spolnimi študijami. Objavila je dvanajst knjig o Sorenu Kierkegaardu, Sigmundu Freudu in več del o različnih tematikah, ki zadevajo psihoanalitično in spolno perspektivo. Njena dela so bila objavljena v Washingtonu, Torontu, Beogradu, Sofiji, Skopju in Ljubljani. Njeni akademski članki so bili prevedeni v več jezikov, leta 2021 je začela sodelovati z Nordijski poletni univerzi, deluje pa tudi kot urednica filozofske zbirke AUT na Kolidžu sv. Trojice Dublin in CERI-SK Ljubljana.

Dr. Primož Repar je študiral filozofijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral iz Kierkegaarda leta 2009. Je pesnik, filozof, prevajalec, urednik in založnik. Je avtor 28 knjig, med drugim pa sistematično prevaja Kierkegaardova dela v slovenščino. Doslej je knjižno izšlo osem njegovih prevodov Kierkegaarda. Je soustanovitelj založbe KUD Apokalipsa, ki jo od vsega začetka tudi vodi. Koordinira Mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka in mednarodni projekt Revija v reviji. Za eseje Spisi o apokalipsi (2000) je bil nominiran za Rožančevo nagrado, za pesniško zbirko Stanja darežljivosti (2008) pa za Jenkovo. Za svoje delo je prejel več odmevnih nagrad v tujini, njegove pesmi, študije in eseji pa so prevedeni v več kot dvajset jezikov. Knjižno je izšel v slovaščini, češčini, srbščini, makedonščini, črnogorščini, angleščini in francoščini. Od leta 2013 je direktor Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Sorena Kierkegaarda.

Dr. Darko Štrajn je diplomiral iz filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je doktoriral iz Fichtejeve filozofije. Skupaj z delovanjem na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani predava filmsko teorijo in epistemologijo humanistike na podiplomski Šoli za humanistične študije (AMEU - ISH) v Ljubljani in na Šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Njegove raziskave zajemajo teme, kot so estetika, filozofija, filmske in medijske študije, politika, izobraževanje in družbene spremembe. Je avtor petih knjig in številnih poglavij ter stotin drugih publikacij. Njegova najnovejša knjiga (2022) je izšla pri KUD Apokalipsa pod naslovom Ali eksistenca ali subjekt?.

Dr. Luka Trebežnik (roj. 1984) je doktor religiologije. Njegovo raziskovalno delo sega na področja sodobne filozofije (zlasti francoske poststrukturalistične misli in dekonstrukcije) ter filozofije religije (vprašanja razmerja med vero in razumom, mistike in filozofije, judovskih in krščanskih prvin v sodobni filozofiji). Leta 2018 je izdal monografsko delo o Jacquesu Derridaju (Med nihilizmom in mesijanizmom). Iz angleščine in francoščine je prevedel kar nekaj sodobnih filozofskih besedil, nekatera izmed njih so izšla v zborniku (Vračanje religije v postmodernem kontekstu, 2019) in v Bogoslovnem vestniku. S svojimi prispevki je kot avtor, gostujoči urednik in recenzent dejaven v veliko domačih in tujih znanstvenih revijah.

Dr. Bojan Žalec je bil rojen leta 1966 v Ljubljani. Je višji znanstveni sodelavec in predstojnik Inštituta za filozofijo in družbeno etiko Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Na tej ustanovi predava zgodovino filozofije, etiko, filozofsko antropologijo, sodobno filozofijo ter predmet človekove pravice, verska svoboda in svetovna verstva.

Dr. Stanislava Chrobáková Repar (rojena Kvapilová), slovaško-slovenska pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka, literarna znanstvenica, urednica in založnica. Besedila Stanislave Chrobáková Repar so prevedena v šestnajst jezikov. Na Slovaškem je prejela nagrado Alexandra Matuške za literarno kritiko (1995), nagrado Občestva pisateljev Slovaške (OSS) za najboljšo knjigo leta (2003 – za monografijo o poeziji M. Haugove) in nagrado Literarnega sklada (LF) za najboljši prevod 2019 – za prevod izbora pesmi B. Korun; nominirana je bila tudi za nagrado bibliotéka 2011 – za pesniško zbirko Tichožitia (la poésie pure, la poésie brute). V Sloveniji je prejela literarno nagrado mira 2018[8] – za svoje avtorstvo (zlasti za knjigo esejev, kritik in razprav Iniciacije ali književnost onkraj vidnega) in osebnostno držo. S knjigo esejev Agonija smisla je bila nominirana za nagrado M. Rožanca za najboljšo esejistično knjigo (2016), kot posredovalka med kulturami tudi za mednarodno Pretnarjevo nagrado (2017). Leta 2014 jo je Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) uvrstil med »ženske in moške, ki navdihujejo Evropo«.

Dr. Igor Tavilla (doktorat, Univerza v Parmi, Italija) je trenutno zaposlen kot srednješolski učitelj filozofije. Glavne teme njegovega raziskovanja so: Kierkegaardova teorija komunikacije v povezavi z novimi mediji, s posebnim poudarkom na filmu; vpliv Svetega pisma na Kierkegaardove glavne kategorije; romunska filozofija religije v medvojnem obdobju v zvezi z izkustvenim pristopom N. Ionescuja in v zadnjem času kognitivni pristop Ioana Petruja Culianuja k zgodovini religije.

Kot prevajalec je uredil več del iz danščine in romunščine v italijanščino. Objavljal je v različnih mednarodnih revijah z recenzijo, med drugimi v Nota Bene. Quaderni di studi kierkegaardiani, Rivista di filosofia Neo-Scolastica, Revista Portuguesa de Filosofia in redno sodeluje z dvojezično spletno revijo Orizzonti culturali italo-romeni. Njegove publikacije vključujejo: Io voglio onesta. Contro le menzogne del cristianesimo ufficiale (Catelvecchi, Roma 2022), Conoscenza metafisica ed esperienza religiosa (Stamen, Roma 2020); Soren Kierkegaard. Un genio in una citta provinciale (Castelvecchi, Roma 2018). Sodeloval je na okrogli mizi o Kierkegaardovih Delih ljubezni v okviru XXIV. svetovnega kongresa filozofije (Peking 2018) ter o različnih temah predaval na simpozijih in kolokvijih, ki so jih spodbujali CERISK (Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soren Kierkegaard iz Ljubljane), Kierkegaard Circle (Kolidž sv. Trojice, Univ. of Toronto) in Academia Europaea.
Dr. Pia Soltoft, filozofinja in teologinja, je ena najvidnejših raziskovalk Kierkegaardove misli, ustanoviteljica Kierkegaardovega raziskovalnega centra v Kobenhavnu, ki je izdala številne knjige, v novejšem času vodi tudi različne strokovne delavnice, izdala številne knjige o Kierkegaardovi misli, med drugim pa je tudi članica mednarodnega sveta Kierkegaardovega inštituta v Ljubljani.
Dr. Montserrat Crespín Perales, doktorica znanosti (Barcelona, 1976). Diplomirala iz prava (1998) na Univerzi Pompeu Fabra in filozofije (2004) na Univerzi v Barceloni (z odliko). Magisterij iz raziskovanja sodobne vzhodne Azije na Avtonomni univerzi v Barceloni (z odliko) (2008). Doktorat iz filozofije na Univerzi v Barceloni (z odliko) (2013). Bila je doktorska štipendistka in predavateljica pred doktoratom na Filozofski fakulteti Univerze v Barceloni (2004–2007). Delala je tudi kot docentka na Oddelku za umetnost in humanistiko na Odprti katalonski univerzi in kot občasna predavateljica na Oddelku za pravo iste univerze (2009–2012). Raziskovalka s štipendijo Japonske fundacije na Mednarodnem raziskovalnem centru za japonske študije Nichibunken v Kjotu (2006). Izredna profesorica na dodiplomskem študiju vzhodnoazijskih študij na Avtonomni univerzi v Barceloni (2012–2021). Izredna profesorica na dodiplomskem študiju filozofije na Univerzi v Barceloni (2014–2021). Dopisna profesorica na dodiplomskem študiju zgodovine, mednarodnih odnosov in humanistike ter na uradnem magistrskem študiju sodobnih kitajskih in japonskih študij in na uradnem magistrskem študiju humanistike na Odprti univerzi Katalonije (2014–2021). Trenutno je predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Barceloni in raziskovalka na ADHUC - Research Center for Theory, Gender, Sexuality iste univerze.

Dr. Andrzej Slowikovski je poljski filozof in univerzitetni profesor, ki deluje na filozofskem inštitutu univerze v Olsztynu na Poljskem. Specializiral se je predvsem za filozofijo religije in krščanstva kot bivanjskega pojma vere v psevdonimnih Kierkegaardovih delih na Kopernikovi univerzi v Torunu. Ukvarja se predvsem z eksistencializmom, filozofsko antropologijo, filozofijo religije, politično filozofijo in sodobno filozofijo. V poljščini je med drugim objavil filozofski knjigi Drugi Kierkegaard (2018) in Vera in eksistenca (2015). 

Dr. Jan Frei je češki filozof in prevajalec. Še posebej se ukvarja s filozofsko dediščino Jana Patočke in fenomenologijo. Od leta 2020 vodi Arhiv Jana Patočke v Pragi. Prejel je tudi več pomembnih štipendij za svoje prevajalsko delo.

Dr. Žarko Paić je profesor na Oddelku za modno oblikovanje na Fakulteti za tekstilno tehnologijo, Univerzi v Zagrebu, kjer poučuje estetiko, teorijo mode in medijev ter vizualne študije. Diplomiral je na Fakulteti za politične vede, M. A. iz filozofije na isti univerzi ter doktoriral iz sociologije na Fakulteti za humanistike in družboslovja v Zagrebu. Je glavni urednik revije Fort: Visual Arts, Theory and Culture, namestnik urednika revije European Messenger, član uredniškega odbora revije IMAGES: Journal for Visual Studies, med drugim tudi član mednarodnega odbora revije Phainomena in član Kierkegaardovega inštituta iz Ljubljane. Organizira konference s področij filozofije, vizualnih študij, znanosti o podobah in teorij kulture. Bil je glavni urednik založbe Antibarbarus Editions, Zagreb (2008–2012), ki je izdajala knjige iz zbirke s področja družboslovja in humanistike. Je prejemnik mednarodnih nagrad za literaturo srednjeevropskih držav, ki jo je podelila avstrijska Fundacije Kulturkontakt z Dunaja leta 2008. Je član Društva hrvaških pisateljev, Hrvaškega centra PEN, Hrvaškega filozofskega društva in drugih strokovnih združenj.
Dr. Nina Petek je profesorica na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, direktorica Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti (Institute for Monastic Studies and Contemplative Sciences), članica izdajateljskega sveta revije Anthropos in članica Upravnega odbora Slovenskega filozofskega društva. Leta 2012 je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenistike in filozofije, na isti ustanovi pa je 2016 še doktorirala. Doslej je izdala knjigi Bhagavadgita. Onstran vezi, tostran svobode (2021) in Na pragu prebujenja. Svetovi sanj v budizmu. Ljubljana: Založba Beletrina, 2022.

Dr. Franci Zore je profesor na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Obiskoval je osnovno šolo in gimnazijo Vič, leta 1988 pa dokončal magistrski študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani in pozneje doktoriral. Poučuje antično, srednjeveško in renesančno filozofijo, interpretacijo grške filozofije in druge predmete. Posebej ga zanimata še filozofija religije in filozofija glasbe. Med drugim je knjižno izdal Obzorja grštva : logos in bit v antični filozofiji, Iz zgodovine antične grške filozofije, Začetki grškega mišljenja (glavni urednik) in Grška filozofija, Aristotelova Metafizika in hermenevtika. 

Mag. Mirel Knez, rojena 1972 na Švedskem slovenskim staršem, je v desetih letih življenja v Sloveniji kot pisateljica dramskih besedil, učiteljica gledališke igre in igralka sodelovala v triindvajsetih projektih: v predstavi Orest SNG Drame Maribor je igrala vlogo Hermione, v gledališču Koper vlogo Mame v Deklici za ogledalom, v predstavi Kalisto 7 Mestnega gledališča Ptuj kot Iris, v koprodukciji gledališča Škuc in SNG Drame Maribor je bila Elizabeth v predstavi Pisma z Irske. Sodelovala je tudi v več off projektih KUD-a France Prešeren in GLEJ-a Ljubljana. S predstavo Cirkus Ljud v produkciji GLEJ-a je gostovala na festivalu FIAT v Črni gori. Leta 2008 je odigrala eno večjih in opaznejših vlog Hildegard Hahn v filmu Skriti spomin Angele Vode v režiji Maje Weiss. V televizijski komediji Najemnina Andreja Roza Rozmana je bila nosilka v glavni vlogi Friede Kragell. Leta 2013 je zaključila magisterij Dramske igre na AGRFT v Ljubljani. Dvakrat se je udeležila Borštnikovega festivala v Mariboru, prvič v predstavi Najemnina Andreja Roza Rozmana, drugič pa z magistrsko produkcijo Marija Stuart v vlogi Elizabete I. V letu 2014 ji je uspelo ustvariti drugi avtorski projekt, in to humorno monodramo Irena ali Ne morem več. Projekt je nastal v koprodukciji: Stolp Škrlovec, Prešernovo gledališče Kranj, Mestna občina Kranj, Slovenski gledališki inštitut in Carnica. Predstavo, ki jo je režiral Nick Upper (Niko Goršič), so občinstvo in kritiki zelo dobro sprejeli. V prihodnje od avtorice in igralke lahko pričakujemo še več podobnih kreativnih del! Za svoje delo je prejela številne nagrade.

Boris Šinigoj (mlajši), slovenski filozof in lutnjar. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral kitaro, filozofijo pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že pred tem je začel z igranjem na renesančno lutnjo. Je eden izmed redkih slovenskih poustvarjalcev na renesančne inštrumente. Uči na glasbeni šoli Vič-Rudnik, sicer pa je deloval tudi kot profesor filozofije na Gimnaziji Poljane (Ljubljana). Dejaven kot solist ali v Duu Jubilet, s tenoristom Marjanom Trčkom. Njegov oče je slovenski pozavnist Boris Šinigoj. Je član KUD Logos. Na filozofskem področju se ukvarja s filozofsko recepcijo ruske filozofije, predvsem religioznih mislecev, kot so Berdjajev, Solovjov in Florenski. Je avtor zbirke filozofskih esejev v knjižni obliki »Spodbuda k filozofiji«.

Dr. Žiga-Robert Knap je slovenski filozof in matematik. Ukvarjal se je z logiko in metodologijo filozofije ter uporabo matematike v družbenih vedah. Sodeloval je pri številnih raziskovalnih projektih, znanstvenih člankih, prispevkih na konferencah, ustvarjanju monografije in prevajanju knjige, bil pa je tudi redno zaposlen na Filozofski fakulteti do l. 1993. 

Niko Goršič je bil rojen 19. marca 1943 v Ljubljani. Je diplomirani dramski igralec (diplomiral leta 1970 na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo v Ljubljani), performer, publicist in režiser (psevdonim Nick Upper). Študiral je tudi umetnostno zgodovino ter se glasbeno izobraževal. Od leta 1970 do 2007, ko se je upokojil, je bil član SMG, kjer je kot igralec in režiser sodeloval pri uveljavljanju mednarodnega ugleda Slovenskega mladinskega gledališča. Sodeloval je še v številnih gledaliških institucijah in skupinah: SNG Drami, Študentskem aktualnem gledališču, Akademijskem studiu, MGL, EG Glej (v zadnjem času režija predstave Janočka), Gledališču 312-860, KPGT (Kričač, Vojaška skrivnost, Carmina burana, Der Nichtraucher …), Novi osećajnosti, Beograd, Coccolemoccu, Zagreb (Shakespeare the Sadist), HNK Split (Opera za tri groše), Narodnem pozorištu Subotica, Gradu teatru Budva, HNK Ivan pl. Zajc, Reka (Duhovi), Cankarjevem domu, Koreodrami (Poostreni nadzor), v Umetniškem gledališču, Demaro teatru Dunaj, Mladinskem kulturnem centru Skopje, v Istrskem narodnem gledališču Pulj in Globalnem teatru (Cezar), Kulturnem društvu B-51, Črnogorskem narodnem gledališču Podgorica (na primer režiji Hiša lutk – Tobelija in Odpad), Galeriji Kapelica, Mini teatru (Schneewitchen) ... Na ozemlju nekdanje Jugoslavije je ozavestil gledališki postmodernizem. Že v sedemdesetih letih se je pojavljal tudi kot performer in inoviral igralstvo z igralsko puzzle tehniko (kombinacija različnih tehnik). Predstavlja sinonim za alternativnega ustvarjalca. Je umetnik raziskovalec. Leta 1999 je ustanovil Globalni teater, v okviru katerega raziskuje interakcijo dramskega in gledališkega performansa (z njim je obiskal okoli sedemdeset festivalov). Doslej je sodeloval z enainštiridesetimi gledališkimi ustanovami v Sloveniji, pa tudi v Makedoniji, Srbiji, na Hrvaškem, Črni gori ter Bosni in Hercegovini. Odigral je okoli dvesto vlog v gledališču, na filmu in televiziji ter zrežiral osemindvajset gledaliških predstav. Intenzivno se posveča oblikovanju kulturne paralele na Balkanu (režira v Sloveniji, Črni gori, Makedoniji in na Hrvaškem). Prejel je enaintrideset priznanj in nagrad, največ na gledališkem področju – kot igralec in režiser. Bil je novinar (največ pri reviji Mladina), plesni kritik (Mladina, Naši razgledi, ljubljanski Dnevnik, mariborski Večer, novosadsko Pozorište, zagrebški Telegram ...), likovni kritik (Mladina, ITD ...), urednik »Kulture in umetnosti« ter »Aktualnosti« v sedemdesetih letih in pisec pesmi, kratkih zgodb in strokovnih člankov. Ustanovil je več plesnih in likovnih priznanj – še danes obstaja zlata ptica, nagrada za »mlade« ustvarjalce. Ukvarja se še s fotografijo, z glasbo za gledališče in literaturo. 

Dr. Mladen Dolar je eden bolj izpostavljenih sodobnih slovenskih filozofov. Je profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, gostuje pa tudi na drugih univerzah v Združenih državah in Evropi. Skupaj s Slavojem Žižkom in Rastkom Močnikom je v osemdesetih soustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo, ki je svojstveno povezalo lakanovsko psihoanalizo, Heglovo filozofijo in družbeno kritiko. Ob sedanjem jedru tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize pa moramo omeniti še dr. Alenko Zupančič. Dolar, Žižek, Zupančič – ljubljanska trojka, za katero pa so tudi že mlajše generacije prodornih filozofov in filozofinj. Dr. Mladen Dolar pa, čeprav ne nastopa rad v medijih, vse od konca sedemdesetih let deluje tudi kot angažiran ter kritičen intelektualec in premišljevalec časa.

Mirjana Medojević, gledališka režiserka in dramatičarka, je bila rojena 30. 5. 1990 v Črni gori. Končala je študij gledališke režije na FDU v Cetinju in podiplomski študij na AGRFT v Ljubljani pri mentorju Tomiju Janežiču. Med drugimi je režirala: 2019 T. Bernhard, Trg heroja, Dramski teatar Skopje, Skopje, Severna Makedonija; 2019 po motivih del Rudija Šeliga: Izobčenke, SNG Drama, Ljubljana, Slovenija; 2018 po motivih romana Mojster in Margareta, M. A. Bulgakova: Margareta, gledališki evangelij, Lutkovno gledališče, Ljubljana, Slovenija; 2017 F. M. Dostojevski: Zločin in kazen, AGRFT in Lutkovno gledališče, Ljubljana, Slovenija; 2016 M. Medojević, I. Đurović: Kavez, Kotor Art in Gradsko pozorište Podgorica, Kotor, Črna gora; 2015 N. V. Gogolj: Dnevnik ludaka, Kraljevsko pozorište Zetski dom, Cetinje, Črna gora; 2015 Lj. Đurković: Presvlačenje, Pozorište DODEST, Podgorica, Črna gora.

Mihajlo Milić, sodobni glasbenik iz Novega mesta z občutkom za bivanjska vprašanja.