Restavrirane velike tapiserije umetnikov nekdanje skupne države (zasnovane in izdelane posebej za Cankarjev dom med letoma 1979 in 1980) znova na stenah Velike sprejemne dvorane

V Veliki sprejemni dvorani CD so po polletnem restavriranju in čiščenju od ponedeljka, 10. februarja 2020, ponovno izobešene velike tapiserije (6 x 4 m), ki so bile med letoma 1979 in 1980 zasnovane in izdelane posebej za Cankarjev dom. Tudi te so skupaj z Ravnikarjevo arhitekturo del kulturne dediščine CD. Po 40 letih jih je bilo treba temeljito očistiti in obnoviti; to zahtevno delo je za Cankarjev dom opravilo belgijsko podjetje De Wit.

Na zidovih Velike sprejemne dvorane bodo tako kot del stalne likovne podobe CD spet na ogled restavrirana dela (tapiserije) umetnikov nekdanje Jugoslavije: Jožeta Ciuhe (Slovenija), Jagode Buić (Hrvaška), Mladena Srbinovića (Srbija), Mersada Berberja (Bosna in Hercegovina), Milutina Kostića (Kosovo), Etelke Tobolka (Vojvodina) in Dimčeta Nikolova (Makedonija).

Manjše tapiserije (3 x 2 m) Lojzeta Spacala, Valentina Omana in Vladimirja Makuca ter Janeza Bernika so že vrsto let na ogled v predvežju Gallusove dvorane in pri službenem vhodu s Prešernove ceste.

Izdelava večine velikih in zahtevnih tapiserij je delo tedaj cenjenega in naprednega slovenskega podjetja Dekorativna. Znana hrvaška umetnica Jagoda Buić je svojo tapiserijo izdelala sama, enako Etelka Tobolka v takrat zelo priznanem Ateljeju za izdelavo tapiserij v Novem Sadu. Etelka Tobolka je poleg svoje izdelala tudi tapiserijo Mersada Berberja.

Pobudo za opremljenost Velike sprejemne dvorane s tapiserijami je dal leta 1979 umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Zoran Kržišnik, ki je bil ob ustanovitvi CD predsednik številčne komisije za likovno opremo Cankarjevega doma. Šlo je za izvirno zamisel, ki je CD zaznamovala kot kulturni center, ki v svoji programski podobi neguje različnost, avtohtonost ter samoniklost kulturnih izročil posameznih narodov in narodnosti.

Dandanes pomeni eno pomembnejših vrednot Evropske unije prav multikulturnost, ki je bila s širokim javnim povabilom k izdelavi tapiserij v takratni domovini položena Cankarjevemu domu v zibelko, še preden je začel delovati.