Kdo neki tam piše: Pogovori o priseljenski književnosti

Medtem ko je sodobna priseljenska literatura drugod po svetu že močno razvit žanr, ki pomembno prispeva k razvoju večkulturne stvarnosti, ne le deklarativno, temveč tudi v resnici, se pri nas tovrstna tematika v literaturi razvija počasi in le v drobcih,« je zapisala na spletnem portalu Dobre knjige o položaju priseljenske književnosti v Sloveniji v primerjavi s položajem priseljenske književnosti drugod po svetu literarna zgodovinarka Aleksandra Gačić.  

Po ugotovitvah Maruše Mugerli je v Sloveniji leta 2008 živelo več kot sto dvajset priseljenskih avtorjev in avtoric, predvsem iz republik nekdanje skupne države. Zadnja leta pa se v Slovenijo priseljuje vse več pisateljev in pisateljic z drugih delov sveta. Kakšne so razmere za ustvarjanje v Sloveniji, kako dobijo objave, v katerem jeziku pišejo, ali se udeležujejo osrednjih literarnih večerov in festivalov v Sloveniji, kako gledajo na priseljensko književnost in podelitev literarnih nagrad pri nas in podobno, se bomo z obojimi pogovarjali na literarnih srečanjih Kdo neki tam piše.  

Na srečanjih bomo nekaj besed namenili tudi pomenu priseljenske književnosti in se spraševali, kaj sodi pod to oznako. Natančneje, ali gre pri priseljenski književnosti za to, da imajo avtorji in avtorice priseljensko izkušnjo, ali za to, da v svojem literarnem delu tematizirajo priseljenstvo skozi vprašanje identitete oziroma življenja priseljenk in priseljencev ter njihovega manjšinskega etničnega položaja, prisvajanja novega jezika, nevečinske verske pripadnosti itd., ali za oboje. 
Avtorica in voditeljica cikla pogovornih večerov je Selma Skenderović. 

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenskega jezika in primerjalne književnosti, predsednica Mladega PEN Slovenije ter urednica antologije sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtorjev in avtoric (Polževi razmisleki, 2023). Poezijo in prozo objavlja na različnih literarnih platformah in v zbornikih, kot so Poetikon, Mentor, Kralji ulice, Vrabec anarhist, literarna priloga Latice, ki jo izdaja Bošnjački kulturni savez Slovenije. Sodeluje pri raznih medkulturnih in mednarodnih projektih, s katerimi ozavešča javnost k večji strpnosti do tujcev, npr. Medkulturno sobivanje, Iniciativa za tuje študente, celo na mednarodnem obmejnem srečanju Forum Tomizza. Najbolj odmevno je bilo sodelovanje pri razstavi Odjuga: Zgodbe o identitetah na prepihu v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Je dvakratna dobitnica nagrade blisk (2020, 2021), ki se podeljuje v sklopu Šinkovčevih dni poezije. Kot najmlajša avtorica je pri devetnajstih letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je že bil preveden v angleščino, črnogorščino in bosanščino. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo je Selmo Skenderović kot mlado pisateljico z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe 2022, oktobra istega leta je bila avtorica nominirana za nagrado mira, novembra 2022 pa je bila njena knjiga nominirana za najboljši literarni prvenec. Knjiga je vključena tudi v evropski projekt Story Valley, ki mlade spodbuja k iskanju in obnavljanju zgodb različnih kultur in obravnavanju migracij. Avtorica je aprila 2023 prejela nagrado za najboljšega mladega avtorja/avtorico na knjižnem sejmu v Sarajevu. 

Pogovorni večeri potekajo v okviru programa Kulturnega centra Danilo Kiš v letu 2025, producira dr. Biljana Žikić, koproducent je Cankarjev dom.