Peter Baroš je novi direktor kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma

15. januar 2025
Vodstveni ekipi Cankarjevega doma se je kot direktor kulturno-umetniškega programa / pomočnik generalnega direktorja pridružil Peter Baroš. V ožjem vodstvu Cankarjevega doma, na čelu katerega je od sredine oktobra 2024 generalni direktor Jure Novak (ta opravlja tudi funkcijo poslovnega direktorja zavoda), so tako znova štirje direktorji. 

Peter Baroš v Cankarjev dom prinaša dvajset let izkušenj dela v javni kulturi. Začel je kot študent, pomočnik svetovalcev na umetniških področjih tedanjega Direktorata za umetnost na Ministrstvu za kulturo. Po diplomi iz filozofije in sociologije kulture se je na ministrstvu zaposlil kot svetovalec za glasbo in tam ostal vse do prevzema položaja generalnega sekretarja SIGIC-a, Slovenskega glasbenoinformacijskega centra. Tam je usmerjal in izvajal številne projekte za ohranjanje domače glasbene dediščine ter predstavljanje aktualne slovenske glasbene ustvarjalnosti doma in na tujem. Aktivno je sodeloval v različnih mednarodnih mrežah, bil med drugim tudi predsednik svetovne zveze glasbenoinformacijskih centrov IAMIC. Pod okriljem SIGIC-a je prevzel naloge producenta festivala Praznik glasbe, ljubljanske različice svetovne iniciative Fete de la musique, in ga skupaj s številnimi partnerji razvil do vseslovenskega glasbenega praznika, ki ga danes gosti že več kot dvajset slovenskih mest. V sodelovanju s Festivalom MENT in Centrom za kreativnost je organiziral delavnice za krepitev veščin mladih glasbenih profesionalcev. V sodelovanju s Kulturnim bazarjem je opravljal naloge nacionalnega koordinatorja za kulturno-umetnostno vzgojo na področju glasbe. Skupaj s številnimi domačimi organizacijami je vodil slovenske odprave na glasbene sejme, kot sta Jazzahead in WOMEX, kjer se je slovenska glasba družno predstavljala pod znamko Music Slovenia. Po SIGIC-u je prevzel naloge svetovalca v kabinetu ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko, kjer je bil odgovoren za spremljanje priprave kohezijskih operacij na področju kulture in umetnosti.


Ob prevzemu funkcije kulturno-umetniškega direktorja Cankarjevega doma je povedal: 
»Izbor za delovno mesto direktorja kulturno-umetniškega programa sprejemam kot veliko čast, predvsem pa kot izjemno odgovornost, ki jo prinaša vodenje kulturno-umetniškega sektorja osrednje slovenske kulturne institucije. Široka paleta dejavnosti javne službe postavlja Cankarjev dom v vlogo prvega uresničevalca javnega interesa za kulturo. Biti prvi in osrednji ni stvar privilegija, neke papirnate samoumevnosti ali nečesa, s čimer bi se človek na široko hvalil. Biti prvi in osrednji terja najprej in predvsem neprestano zavedanje o nujnosti pozornega spremljanja dogajanja v domačem in mednarodnem kulturnem prostoru, nenehnega preučevanja praks in iskanja rešitev, ki slovenski kulturi in z njo povezanim ljudem omogočajo obstoj in razvoj. Gre za spremljanje, preučevanje in odzivanje na obsežne in kompleksne družbene okoliščine. Znotraj teh okoliščin biva kultura, znotraj njih se rojevajo vrhunska umetniška dela. Znotraj teh okoliščin se rojevajo naslednje generacije kulturnih delavcev in ljudje, ki kulturo in umetnost potrebujejo in podpirajo. Te iste okoliščine že danes pričajo, da si obiskovalci kulturnih prireditev zaslužijo globok poklon. Njihova odločitev, da se v časih, ko jih obdajajo nepreštevni in vse bolj agresivni dražilci njihove pozornosti, časa, energije in denarja, odločijo za obisk kulturne prireditve, je izjemno dragocena. Ta odločitev si zasluži globok poklon v obliki vrhunsko organizirane in izvedene kulturne prireditve. Tudi če si prvi in osrednji, te zahtevne naloge ne moreš opraviti sam. Če meniš, da lahko, si premalo ambiciozen. Zavezuje me vera v izjemen socialni kapital, ki ga skupaj premore slovenski kulturni sektor. Drugi javni zavodi, nevladne organizacije, samozaposleni v kulturi in drugi posamezniki, ki s svojim znanjem, veščinami, izkušnjami in povezavami že sedaj ustvarjajo odmevne rezultate, vse bolj opažene in prisotne tudi v mednarodnem prostoru. Če smo narazen, vsi skupaj izgubljamo. Če smo skupaj, smo močnejši. Potrebujemo le dober motiv. In ta se skriva ravno v obiskovalcu. Obiskovalec kulturne prireditve pride po več kot zgolj vrhunsko kulturno vsebino. Pride tudi po uro ali dve ljubega miru, v prostor, kjer njegove pozornosti ne moti nič drugega kot tisto, kar se dogaja na odru, v okvirju ali na platnu. Obdajajo ga ljudje, ki so tam iz istega razloga. Če prireditev uspe, so ti ljudje srečni in zadovoljni. 

Dragi sodelavci, partnerji, umetniki in kulturni delavci, naša naloga je, da osrečujemo ljudi. Z nečim, kar je in bo plod briljantnih in ustvarjalnih umov iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Z nečim, kar je rezultat dolgoletnega in napornega študija, treningov, številnih ovir, vzponov in padcev. Z nečim dobrim in plemenitim. Z vrhunsko kulturno vsebino.«