Slike iz življenja udarnika

Scenarij: Bahrudin Čengić, Branko Vučićevič
Fotografija: Karpo Godina 
Glasba: Bojan Adamič
Igrajo: Adem Cejvan, Stojan 'Stole' Arandjelović, Zaim Muzaferija, Ilija Bašić, Mida Stevanović, Štefka Drolc, Helena Buljan 


Slovenska kinoteka je na 80. beneškem filmskem festivalu v eminentnem programu restavriranih filmskih klasik Venice Classics skupaj s partnerji – Hrvaškim državnim arhivom, Filmskim centrom Sarajevo in Avstrijskim filmskim muzejem – predstavila digitalno obnovljen film Slike iz življenja udarnika (1972) bosanskega režiserja Bahrudina Bate Čengića (1931–2007). 

Slike iz življenja udarnika je zbirka izjemno lepih tableaux vivant, ki prikazuje življenje slavnega proletarskega udarnega delavca Alije Sirotanovića, prave jugoslovanske različice sovjetskega Alekseja Stahanova, ter razkriva ogromen razkorak med idealizirano ideologijo in brutalno realnostjo povojne gradnje komunistične utopije. Sirotanović je v filmu rudar Adem, večkratni udarnik, ki je zaradi svojih dosežkov vzor vsem Jugoslovanom. Zaverovan je v ideale izgradnje nove dežele, ne glede na to, da na osebni ravni ves čas izgublja. Na koncu, ko ga nihče več ne potrebuje, pa tudi sam izgubi vero. Film je paradigma edinstvene estetike in humanizma Bahrudina Čengića, ki je vidna tudi v njegovih drugih dveh klasikah Mali vojaki (1967) in Vloga moje družine v svetovni revoluciji (1971). Obenem gre za izjemno aktualen film, saj naši postresnični dobi lažnih novic in alternativnih »dejstev« pokaže, kako učinkovito spodkopati propagando z uporabo njenih lastnih orodij.

Znameniti film zaradi svoje družbeno-politične kritičnosti in demitizacije socialističnega pogleda na delavski razred ob nastanku ni bil uvrščen na takrat največji in najpomembnejši jugoslovanski filmski festival v Pulju. Tudi pozneje filma tako rekoč ni bilo mogoče videti v domačih kinematografih, saj je bila njegova kinematografska distribucija hitro in tiho preprečena.

Vsi posegi na filmu so potekali pod nadzorom direktorja fotografije Karpa Godine, sicer tudi filmskega režiserja, ki se danes takole spominja tesnobnih dogodkov ob nastanku filma, cenzure in poskusov, da bi film izbrisali iz kolektivnega spomina: »Pri filmu Slike iz življenja udarnika je na srečo ohranjen slikovni in tonski zapis na 16-mm traku, ki ga je na tiskovni konferenci leta 1972 posnela ekipa RTV Slovenija. To je redek dokument, ki prikazuje,  kako je 'nevtralna' žirija ravnala ob filmu, ki naj bi bil predvajan v puljski Areni, a je bil za takratno oblast politično nesprejemljiv. V nabito polni dvorani za medije v takratnem domu JLA se je v konfrontaciji kritikov in publike z žirijo razkrila vsa 'tehnologija', na kakšen način kritičen film izločiti iz konkurence in ga nato še prepovedati. 

Bogata kinematografska zgodovina Socialistične federativne republike Jugoslavije ostaja eno zadnjih mednarodno neodkritih ozemelj evropske filmske zgodovine. Sodobno mednarodno občinstvo je doslej večinoma lahko odkrilo tiste jugoslovanske filmske ustvarjalce, ki so sami emigrirali na Zahod, ali filmske ustvarjalce, ki so jih nekdanje jugoslovanske oblasti izbrale za zastopanje svoje države na velikih filmskih festivalih. Velika večina te filmske zgodovine pa ostaja neodkrita in Bahrudin Čengić je eden biserov te »neznane« zgodovine. Je filmski ustvarjalec, ki si zasluži mesto v filmski zgodovini ob imenih jugoslovanskega filma, kot so Aleksandar Petrović, Živojin Pavlović, Dušan Makavejev, Želimir Žilnik, Lordan Zafranović, Srđan Karanović, Goran Marković, Goran Paskaljević, Emir Kusturica, France Štiglic, Matjaž Klopčič, Boštjan Hladnik in drugi.