Spati s tigrom (Mit einem Tiger schlafen)

Igrajo: Birgit Minichmayr, Johanna Orsini, Oskar Haag, Lukas Watzl
Produkcija: coop99 Filmproduktion; 2024
Film je bil predvajan na letošnjem Berlinalu.

Filmu sledi pogovor z režiserko Anjo Salomonowitz.

Spati s tigrom Anje Salomonowitz je poetični portret avstrijske slikarke Marie Lassnig (Birgit Minichmayr). Nadarjen otrok, zapuščena hči, odločna ženska, osamljena umetnica, raziskovalka notranjih svetov, opevana slikarka – vse življenje išče Maria Lassnig svoj osebni umetniški izraz. Iskanje je vedno boj, ko trči v umetniški svet, v katerem prevladujejo moški, ter posveti vso svojo bit prinašanju svojih izkušenj in bolečine na platnu. Ko ji uspe in končno postane slavna umetnica, tudi to stori po svoje.

Spati s tigrom je biografski film s samosvojo obliko. Slikarko Mario Lassnig uteleša igralka Birgit Minichmayr v vseh starostih – ne glede na to, ali je stara 6, 19, 64 ali 94 let. Skozi čas se premika kot večno enaka oseba. Birgit Minichmayr vedno igra Mario Lassnig; umetniški prevod slikarkinega duševnega stanja. O Marii Lassnig pravijo, da je bila brez starosti: modra je bila že kot mlado dekle, po srcu pa je ostala mlada tudi v starih letih. Film fizično dejanje slikanja, »videti in občutiti svet od znotraj navzven«, prevaja tudi v filmski jezik, s čimer poskuša naslikati notranji portret te izjemne umetnice. Film torej ni več zgolj biografski, ampak je evokativna, slikovita vizija o tem, da spomini in občutki niso zasidrani v času, temveč lahko kadarkoli prikličejo podobe.

Spati s tigrom pripoveduje zgodbo o prebujanju ženske, rojene leta 1919 na avstrijskem Koroškem. Odraščala je z babico in pozneje z mamo, ki jo je naučila, da ženska lahko obstaja le ob moškem. Celo avantgarda je krepila moško prevlado v družbi in umetnosti in ko je deset let mlajši Arnulf Rainer postal njen partner, je morala mlada umetnica prenašati številna ponižanja kot Reinerjev epigon, kar je, kot je dejala, »močno vplivalo na moje srce«.
 
Anja Salomonowitz je ustvarila film, ki je radikalno feministično delo in kot takšno daleč od tipične biografske pripovedi. V njem se odraža vizionarski pristop k umetnosti Marie Lassnig, predstavlja pa tudi koncept zavedanja telesa, tako značilen za delo Marie Lassnig.