Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Matevž je samoten pustolovec, ki se v krhki lupini majhnega letala velikokrat približa točki, od koder ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. In še danes je alpinist. Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja.

V vrtincu sprememb 
Voden ogled razstave
Galerija CD, 6, 4* EUR, z vstopnico za film brezplačno
 

Patrick Dykstra se je od mladosti navduševal nad kiti, kot profesionalen podvodni videograf pa se danes še posebej posveča kitom glavačem; zanima ga, kako se sporazumevajo, družijo in čustveno odzivajo na okolico. V karibskih morjih je vzpostavil bazo ter leta preučeval kite in z nekaterimi celo vzpostavil, kot temu pravi, oseben odnos. Prvo samico je poimenoval Dolores, drugo Odpirač za konzerve. S spektakularnimi posnetki podvodnega življenja in druženja s kiti je nastal pomenljiv dokumentarec o sporazumevanju z bitji, s katerimi človek tega še ne zna.

Po projekciji filma pogovor z direktorico fotografije Gail Jenkinson.

Pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan zgodbe zajema iz svoje knjige slovenskih pripovedi Za devetimi gorami, zakladnice dolgih in kratkih, znanih in manj znanih, vsakdanjih in čudežnih pravljic, ki nam odkrivajo življenjske modrosti in resnice.

Boštjan Gombač in Janez Dovč, vsestranska glasbenika z dolgoletnimi izkušnjami v ljudski in avtorski godbi, pa besedam dodata glasbeni odmev. Vsi trije so leta 2013 ustvarjanje prepletli v istoimensko zgoščenko, še raje pa ga ponudijo v živo in vas za devet gora odpeljejo s starimi in svežimi pripovedmi.
 

Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Matevž je samoten pustolovec, ki se v krhki lupini majhnega letala velikokrat približa točki, od koder ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. In še danes je alpinist. Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja.

Scenarij, režija, povezuje: Meta Kušar; nastopa: Jurij Souček

V sodelovanju z DSP in ženskim odborom Slovenskega centra PEN Mira 
 

Kaj je lepšega kot mednarodni dan žensk pospremiti s pogovorom o zelo aktualni temi – podobi uspešnih žensk v medijih – in s tem prebuditi nove premisleke v družbi?

Nemško in švedsko veleposlaništvo v Sloveniji, Predstavništvo EK v Sloveniji ter Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE ob mednarodnem dnevu žensk organizirajo okroglo mizo na temo Uspešne ženske in njihova zaznava v medijih.

Dogodek je namenjen pogovoru o številnih pomembnih vprašanjih, kot so stereotipi o ženskah v medijih, pomen reprezentativnosti v medijih, pomen mentorstva in mreženja ter razlike v zaznavi uspeha med moškimi in ženskami v javnosti.

Uvodno predavanje bo imela profesorica dr. Margreth Lünenborg z Inštituta za medijske in komunikacijske študije na Freie Universität Berlin, ki se raziskovalno ukvarja z novinarstvom (hibridne oblike novinarstva, novi izzivi v digitalnih okoljih), enakostjo v medijih ter s čustvovanjem v medijskem komuniciranju.

V panelni razpravi bodo svoje izkušnje in poglede o tej tematiki delili predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, zunanja ministrica Tanja Fajon, glavna analitičarka mednarodnih zadev pri švedskem časopisu Svenska Dagbladet, Therese Larsson Hultin, direktorica Zavoda 8. marec, Nika Kovač, in prof. dr. Milica Antić Gaber, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Dogodek bo moderirala Nataša Briški.

Poseben gost dogodka bo evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Francoski pisatelj senegalskih korenin David Diop je bil za knjigo Več kot brat, ki je v prevodu Janine Kos leta 2020 izšla pri Mladinski knjigi, nagrajen z mednarodnim bookerjem in dvema Goncourtovima nagradama (v Franciji je prejel Goncourtovo nagrado francoskih dijakov, v Sloveniji pa so ga nagradile študentke in študentje). V romanu, ki prinaša zgodbo o vojni blaznosti in absurdnosti, prikazani skozi oči enega od številnih kolonialnih vojakov, ki so se borili v prvi svetovni vojni, pisatelj odstira pozabljeno poglavje evropske zgodovine – udeležbo afriških vojakov pri bojih v Evropi. Navdih za roman je Diop dobil ob prebiranju intimnih pisem francoskih vojakov s fronte.
 
S pisateljem Davidom Diopom se bo pogovarjala Nina Gostiša, novinarka Dela.
 
V okviru obiska Davida Diopa bosta podeljeni Goncourtovi nagradi Slovenije po izboru slovenskih študentov: za leto 2019 jo bo prejel David Diop, za 2022 pa senegalski pisatelj Mohamed Mbougar Sarr (slednji bo slovensko občinstvo nagovoril v video povezavi). Ob tej priložnosti bosta razglašeni tudi Goncourtova nagrada Slovenije za leto 2023 in Nodiereva nagrada za najboljši prevod iz francoskega v slovenski jezik za 2022. 
 
Mladi senegalski pisatelj Mohamed Mbougar Sarr je z romanom Najskrivnejši spomin človeštva postal prvi dobitnik Goncourtove nagrade iz Podsaharske Afrike. Roman, ki je v več pogledih hvalnica literaturi, si tako tematsko kot idejno prizadeva preseči konflikt med Afriko in Zahodom, obenem pa odpira vrsto univerzalnih družbenih vprašanj, kot so vloga političnega pregona in izgnanstva v umetniškem ustvarjanju ter težavnost izbire med življenjem in pisanjem.

Osrednji dan druge mednarodne konference SFD, ki bo od 15. do 17. decembra potekala v Mariboru in Ljubljani.

Konferenca z naslovom »Perspektive skupnosti: o dejstvih in vrednotah« »The Prospects of Community: Between Facts and Values« se tematsko nanaša na problem vrednot skupnosti in prihodnosti sodobne družbe, ki se vse bolj kaže kot eno ključnih problemskih žarišč v obdobju, ki ga zaznamujejo številne krize. Na konferenci se bodo predstavila številna ugledna imena iz sveta filozofije, sociologije in politične znanosti. Zadnji dan bo namenjen študentskim predavateljem iz različnih slovenskih institucij.

V okviru konference bodo 15. in 16. decembra predavali (po abecednem redu): Ciprian Bogdan (Romunija), Ignaas Devisch (Belgija), Nadja Furlan Štante (Slovenija), Tomaž Grušovnik (Slovenija), Anja Hellmuth Kramberger (Nemčija/Slovenija), Jernej Kaluža (Slovenija), Boško Karadjov (S. Makedonija), Friderik Klampfer (Slovenija), Aljoša Kravanja (Slovenija), Rastko Močnik (Slovenija), Gašper Pirc (Slovenija), Dragan Prole (Srbija), Jeffrey Robbins (ZDA), Reingard Spannring (Avstrija), Vojko Strahovnik (Slovenija), Luka Trebežnik (Slovenija), Alenka Zupančič (Slovenija) in Bojan Žalec (Slovenija).

KONFEREČNI PROGRAM
 
10.00 Opening of the conference/Otvoritev konference
10.15 Bojan Žalec (Univerza v Ljubljani)
10.45 Aljoša Kravanja (Univerza v Ljubljani)
11.15 Jernej Kaluža (Univerza v Ljubljani)
11.45 Vojko Strahovnik (Univerza v Ljubljani)
12.30 Nadja Furlan Štante (ZRS Koper)

13.15 Lunch break/Odmor za kosilo

14.30 Sergej Seitz (Universität Wien)
15.00 Ciprian Bogdan (Babeș-Bolyai University)
15.30 Boshko Karadjov (Center for Contemporary Politics)
16.00 Jeffrey Robbins (Lebanon Valley College)
16.30 Reingard Spannring (Universität Innsbruck)

17.15 Rastko Močnik (Fakultet za medije i komunikacije)
18.00 Alenka Zupančič (ZRC SAZU, European Graduate School)
19.00 Ignaas Devisch (Ghent University, Itinera Institute)

V soorganizaciji Slovenskega filozofskega društva, Alme Mater Europaea, Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter ob podpori Mariborske knjižnice in Cankarjevega doma 

Drevesa so največja in najstarejša živa bitja na svetu. Tudi v Sloveniji imamo drevesa častitljive starosti in velikosti. Starosti, od katere se nam kar zavrti. Kaj vse se je porajalo, dogajalo, minevalo v njihovem času. Vse to lahko oživi, če jim kot damo besedo, da nam v pravljicah in zgodbah spregovorijo o njih samih, o ljudeh in časih, v katerih so živela in rasla. In še več, če jim v pravljičnem duhu prisluhnemo, kako se pogovarjajo med sabo, recimo na kresno noč, ki je polna pravljičnih skrivnosti. Pravljice nas od nekdaj učijo, nam postavljajo ogledalo, nas lahko tudi zdravijo. Tako tudi drevesa s svojimi pripovedmi.
 

Vprašanja, na katera bo odgovorilo predavanje:
•    Kaj je drevo, kako živi, kaj nam daje?
•    Koliko različnih domačih vrst dreves raste v Sloveniji v naravi?
•    Katera posebna drevesa so v Sloveniji?
•    Kakšen je naš odnos do dreves?
•    Kako s pravljicami in zgodbami spoznavamo drevesa? 
 

Anton Tone Lesnik je diplomiral na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete leta 1976. Leta 2001 je končal specialistični študij nege krajine in okolja. Služboval je na Gozdnem gospodarstvu Ljubljana na odseku za urejanje gozdov in na Zavodu za gozdove Slovenije kot vodja Območne enote Ljubljana in potem kot vodja Oddelka za stike z lastniki gozdov in javnostjo. Upokojen od leta 2010. Leta 2008 je sodeloval pri ustanavljanju sekcije Pro Silva pri Zvezi gozdarskih društev Slovenija. Leta 2011 je postal predsednik sekcije leta. Sedaj je podpredsednik združenja Pro Silva Slovenija. Je tudi skavt in moderator, aktiven na področju gozdne pedagogike. Za pripovedovanje pravljic in zgodb se je usposabljal v Pripovedovalski šoli pri dramaturginji Ani Duša. S pripovedovanjem se ukvarja priložnostno. Že vrsto let pripoveduje na letnem taboru Vera in luč za osebe s posebnimi potrebami. Občasno tudi na usposabljanju za turistične vodiče za vodenje v naravi. In seveda svojim vnukinjam in vnuku.