2. okt. 09:30

11. slovenski razvojni dnevi

Prireja: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v sodelovanju s Platformo SLOGA in Slovensko karitas

Med 2. 10. 2023 in 6. 10. 2023 bodo v Ljubljani potekali 11. slovenski razvojni dnevi. V letošnjem letu bo z njimi potekal tudi 1. slovenski humanitarni forum.

Osrednji dogodek s paneloma na visoki ravni bo potekal v ponedeljek, 2. oktobra 2023, v Ljubljani.  Na dopoldanskih panelih, ki bodo posvečeni izzivom razvojnega sodelovanja s partnerskimi državami, bodo visoki gostje iz Evropske unije, mednarodnih organizacij, evropske konfederacije nevladnih organizacij ter predstavniki domače strokovne javnosti razpravljali o novih vizijah in partnerstvih razvojnega sodelovanja v času naraščajočih globalnih kriz ter nevarnosti za mir, varnost in spoštovanje človekovih pravic. Popoldne bo namenjeno odprtju prvega slovenskega humanitarnega foruma, na katerem bodo domači in tuji gostje predstavili svoje izkušnje humanitarnega delovanja na terenu, predlagali pa tudi načine, kako okrepiti slovenske izvajalce humanitarne pomoči, da se bodo samostojno in v partnerstvih še učinkoviteje odzivali na humanitarne krize v svetu.

Kliknite TU za več informacij.

11. slovenski razvojni dnevi

2. okt. 09:30
Več terminov

Registracija udeležencev na uradni spletni strani

26. nov. 19:30

Frančišek

Avtorja priredbe Jernej Lorenci in Matic Starina po romanu Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa v prevodu Jaroslava Novaka

Frančišek Asiški je velika religiozna, mitološka, zgodovinska, umetniška osebnost. Obdaja ga nepresežen svetniški sij. Postal je simbol. V stoletjih je prerasel geografsko okolje, šel je celo onkraj krščanstva, osvojil je velik del sveta. Postal je velikan, neštetokrat upodobljeni, literarizirani, mitizirani nadčlovek, tako rekoč angel, skoraj bog.


Pa vendar se za Velikim Frančiškom iz Assisija skriva nekoč zdavnaj živeči zgolj-človek z imenom Frančišek, ki je na svet in samega sebe pogledal na novo in na novo začel tudi živeti. Videl je onkraj materialnega, onkraj ambicije, pohlepa in poželenja. In tako živel. Prav ta človeški element je ključen za našo uprizoritev. Vsi tisti dejavniki človeškega, ki so še kako poznani vsem nam (le da je bil Frančišek pripravljen morda iti dlje in globlje). Demitizirani, počlovečeni Frančišek torej. Frančišek, ki, kot pravi G. K. Chesterton, »ni ljubil človečnosti (nasploh), ampak človeka (vsakega posebej); tako tudi ni ljubil krščanstva, ampak Kristusa«. Razglašal je novo norost. In njegova nova norost je – ljubezen.


 

Predstava je bila uvrščena v tekmovalni program letošnjega Borštnikovega srečanja in dobila nagrado za scenografijo (Branko Hojnik), za igro pa sta jo prejela oba nastopajoča, Janez Škof in Tamara Avguštin. 

Frančišek

26. nov. 19:30
Več terminov

18,00 EUR

16,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

Režiser: Jernej Lorenci
Igrata: Tamara Avguštin in Janez Škof

Dramaturg: Matic Starina
Kostumografinja: Belinda Radulović
Scenograf: Branko Hojnik
Avtor glasbe: Branko Rožman
Koreografinja: Kaja Lorenci

Produkcija: Mestno gledališče Ptuj

18. okt. 19:30

Ana Krapež, klarinet & Stanislav Krutilov, klavir & Klavirski trio TRN

Ana Krapež, klarinet
Stanislav Krutilov, klavir
*
Klavirski trio TRN 
Rebeka Dobravec, klavir; Neža Nahtigal, violina; Tara Korica, violončelo

Spored:
Francis Poulenc, Sonata za klarinet in klavir
Blaž Pirnat, Spomin na pomlad
Philipe Gaubert, Fantazija za klarinet in klavir
*
Joseph Haydn, Trio št. 39 v G-duru (Hob. XV/25), "Gypsy"
Klara Mlakar, Under your skin ...
Edvard Grieg, Andante con moto v c-molu
 

Ana Krapež (2005) je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina pri prof. Aleksandru Miklavcu. Že takrat se je začela udeleževati mednarodnih tekmovanj in prejela dve srebrni plaketi. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Andreja Zupana, kjer trenutno obiskuje četrti letnik. Udeležila se je državnega tekmovanja TEMSIG 2022, kjer je prejela zlato plaketo, in mednarodnih tekmovanj, kot so Citta di Carlino (2021), Emona (2023), Davorin Jenko v Beogradu (2023), Woodwind&Brass Varaždin (2023), Giovanni Musicisti-Citta di Treviso (2023), na katerih je osvojila eno drugo nagrado in štiri zlate plakete, na zadnjem v Trevižu pa je poleg zlate plakete osvojila tudi absolutnih 100 točk. Od leta 2014 je tudi članica Pihalnega orkestra Vrhpolje pod mentorstvom trobentača in dirigenta Matjaža Medena. 

Pianist Stanislav Krutilov je srednjo glasbeno šolo z odliko končal v rodni Samari v Rusiji, kjer je kot solist večkrat nastopal s tamkajšnjimi simfoničnimi orkestri-s filharmonijo, opero in orkestrom samarske srednje glasbene šole. Stanislav Krutilov je večkratni dobitnik nagrad na klavirskih tekmovanjih v Samari, najbolj odmevni sta nagradi s tekmovanja za najboljšo izvedbo koncerta z orkestrom(2001) ter s tekmovanja Muravjova (2003). Študij je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je v razredu zasl. prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak diplomiral z najvišjo oceno Summa Cum Laude. V sezoni 2008 je z orkestrom RTV Ljubljana izvedel Koncert za klavir in orkester Aleksandra Skrjabina in za izvedbo prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

*

Klavirski trio TRN skupaj ustvarja od leta 2019 pod mentorstvom prof. Janeza Podleska v okviru Akademije za glasbo v Ljubljani. V okviru cikla Solo e da Camera so glasbenice tria nastopile v letih 2021 in 2023. Septembra 2021 so se predstavile tudi v Bruslju. Leta 2022 so se udeležile mojstrskega tečaja AMA na Dunaju, ki sta ga vodila Jean-Bernard Pommier in Olga Martinova. Nastopile so v Mozarthaus Vienna. Po samostojnih koncertih v Ljubljani, okolici Maribora in na Ptuju, so sezono 2021/2022 sklenile s koncerti v organizaciji Glasbene Mladine Slovenije – v Kopru, Celju in Ljubljani. Koncert, ki je potekal v Slovenski Filharmoniji, je bil radijsko sneman, posnetek je bil predvajan na radiu Ars.

Marca 2023 so se udeležile mednarodnega tekmovanja Ilmari Hannikainen na Finskem, kjer so se uvrstile v polfinale. V sezoni 2022/2023 so se predstavile na dogodkih v organizaciji MOL, Akademije za glasbo ter italijanskega festivala Nei Suoni Dei Luoghi. Na oder prinesejo nasmeh in dobro voljo ter poslušalca prepričajo s poglobljeno interpretacijo.
 

Ana Krapež, klarinet & Stanislav Krutilov, klavir & Klavirski trio TRN

18. okt. 19:30
Več terminov

6,00 EUR

26. okt. 19:00

Po sledeh umora

Pogovor ob rastavi JFL z Arnejem Hodaličem bo vodil dr. Ali Žerdin, kustos Muzeja tiska, novinar in urednik. 

Leta 1993, ob 30. obletnici umora Johna F. Kennedyja, se je fotograf Arne Hodalič odpravil na pot v Dallas in se vrnil z izjemno fotoreportažo. Obiskal je prizorišče umora, poiskal osebe, ki so leta 1963 nastopale na ikoničnih fotografijah, in našel Marino Nikolajevno Oswald, vdovo Kennedyjevega morilca Leeja Harveyja Oswalda, ter z njo obiskal Kennedyjev grob. Fotoreportaža, ki je ob tem bila napisana, velja za eno najbolj ambicioznih izpod peres slovenskih avtorjev. Fotozgodba je bila natisnjena v nepregledni množici revij, najbolj je odmevala v Franciji. Kako je reportaža sploh nastala? Do kam lahko sežejo ambicije fotoreporterja, da ne postane paparac? 
 

Po sledeh umora

26. okt. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

5. okt. 19:15

Jedrska zdaj (Nuclear Now)

ZDA, 2022, 105'
Režija: Oliver Stone

Direktor fotografije: Lucas Fuica, Korkut Akir, Steven Wacks 
Montaža: Brian Berdan, Kurt Mattila
Glasba: Vangelis

Projekcijo 5. oktobra bo ob 18. uri v Kosovelovi dvorani napovedala okrogla miza z naslovom Prihodnost jedrske energije v Sloveniji. Vstop na okroglo mizo je prost. 

 

Medtem ko fosilna goriva še naprej kuhajo planet, se je svet končno prisiljen soočiti z vplivom velikih naftnih podjetij in s taktikami, s katerimi že več generacij bogati majhna skupina korporacij in posameznikov. Pod našimi nogami se v zemeljski skorji v atomih urana skriva neverjetna koncentrirana energija – odkrila jo je znanost sredi 20. stoletja. Najprej so jo uporabljali za izdelavo bomb, nato za pogon podmornic, ZDA pa so vodile prizadevanja za proizvodnjo električne energije iz tega novega vira. Sredi 20. stoletja, ko so družbe videle vedno večji potencial v jedrski energiji in začele opuščati fosilna goriva, se je začela dolgoročna medijska kampanja za ustrahovanje javnosti, ki so jo deloma financirali tudi interesi premoga in nafte. Cilja kampanje sta bila zasejati strah pred sicer neškodljivim nizkim sevanjem ter ustvariti zmedo glede jedrskega orožja in jedrske energije.
Režiser Oliver Stone z edinstvenim dostopom do jedrske industrije v Franciji, Rusiji in Združenih državah Amerike raziskuje možnost, kako bi svetovna skupnost lahko premagala izzive, kot so podnebne spremembe, in dosegla svetlejšo prihodnost z močjo jedrske energije. Ta možnost lahko postane ključna še prej, kot si mislimo. 

Podnebne spremembe so nas grobo prisilile v nov pogled na metode proizvajanja energije človeštva kot globalne skupnosti. Jedrska energija, ki v popularni kulturi že dolgo velja za nevarno, je v resnici stokrat varnejša od fosilnih goriv, nesreče pa so izjemno redke. Kako lahko torej milijarde ljudi rešimo pred revščino in hkrati hitro zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, kot sta ogljikov dioksid in metan – ter v številnih državah uporabo premoga? ‘Obnovljivi' viri, kot sta vetrna in sončna energija, lahko gotovo prispevajo k temu prehodu, vendar so odvisni od vremena in geografskih razmer. Medtem ko čudežnih baterij, ki naj bi nas rešile, še ni na obzorju, inženirji razvijajo nove, manjše modele jedrskih reaktorjev, ki jih je z nizkimi stroški mogoče množično proizvajati. Preklopiti moramo – in to hitro. To je po mojem mnenju največja zgodba našega časa – pripoved o prehodu človeštva od revščine do blaginje in o napredku znanosti za spoprijemanje s sodobno potrebo po vedno večjih količinah energije.
Oliver Stone

Ogled filma omogoča sodelovanje s Kulturnim domom Krško in z Jedrska.si, digitalno platformo podpornikov jedrske energije. Njeno poslanstvo sta informiranje in povezovanje ljudi, ki jedrsko energijo vidijo kot del rešitve ob izzivih energetske in podnebne prihodnosti.

Jedrska zdaj (Nuclear Now)

5. okt. 19:15
7. okt. 19:15
Več terminov

6,00 EUR

5,40 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

20. okt. 2023 ob 17.30 in 20.30

Liffe pred Liffom: Poklon viziji

Čezmejni filmski festival Poklon viziji bo zaživel že štiriindvajsetič zapored, tokrat med 16. in 22. oktobrom v sedmih mestih med Slovenijo in Italijo – Novi Gorici, Gorici, Vidmu, Trstu, Ljubljani, Izoli in Špetru. Vrača se tudi v Cankarjev dom. V središču bo bolgarski režiser Stefan Komandarev, letošnji prejemnik nagrade Darka Bratine. V Ljubljani bo predstavil svoj najnovejši film Blagine lekcije (Blaga's Lessons), končni del »bolgarske trilogije«, filmov o družbeni neenakosti in moralnih dilemah, ki pestijo Bolgarijo in širše tudi Evropo. Obenem pa v duhu širitve programa ob snovanju Evropske prestolnice kulture GO! 2025 predstavljamo še drugega letošnjega festivalskega gosta, italijanskega režiserja Giacoma Abbruzzeseja in njegov celovečerni prvenec Disco Boy, za katerega je osvojil več mednarodnih lovorik, tudi srebrnega medveda na 73. Berlinalu. 

17:30 
Blagine lekcije (Blaga's Lessons; r. Stefan Komandarev)


20:30 
Disco Boy (r. Giacomo Abbruzzese) 

 

Vsaki projekciji sledi pogovor z avtorjema filma.
V sodelovanju s festivalom Poklon viziji 
 

p

Liffe pred Liffom: Poklon viziji

20. okt. 2023 ob 17.30 in 20.30
Več terminov

6,00 EUR

5,40 EUR *

Pretekli dogodek
5. sep. 2023 20:00

Herve Le Tellier: Anomalija

Ob izidu

Pogovor z avtorjem Hervéjem Le Tellierjem bo vodil Primož Vitez.

Hervé Le Tellier je avtor z goncourtom (2020) nagrajenega romana Anomalija, v katerem skrivnosten dogodek postavi na glavo življenja dvesto potnikov leta Pariz–New York. Roman je bil v Franciji prodan v več kot milijon izvodih, in takšen, zvest naslovu, postal tudi založniška anomalija, odstopanje od zakonitosti, kakor se glasi slovarska razlaga te besede.

Anomalija se podobno kot njen avtor, ki je v Franciji poznan po romanih, kratkih zgodbah, poeziji, dramatiki in publicističnih objavah, izmika vsakršni definiciji: je večglasen roman, ki se bere kot kriminalka, družbena satira, ki prehaja v distopijo, triler s filozofskimi težnjami in roman idej, ki raziskuje meje mogočega v fiziki … Je tudi roman, ki je navdušil tako bralce kot literarne kritike. 

O osupljivem uspehu Anomalije, o igri idej in žanrov, ki jo uteleša, ter vrtiljaku literarnih in popkulturnih aluzij, na katerega vabi bralca, se bo z avtorjem pogovarjal Primož Vitez, profesor na Filozofski fakulteti, prevajalec, jezikoslovec in glasbenik. 


V sodelovanju z Mladinsko knjigo in Francoskim inštitutom v Sloveniji.

Herve Le Tellier: Anomalija

5. sep. 2023 20:00
5. sep. 2023 20:00
Več terminov

V sodelovanju z Mladinsko knjigo

Pretekli dogodek
22. sep. 2023 18:00

Rožančeva nagrada 2023

Pogovor z avtorji in avtoricami štirih nominiranih knjig in razglasitev nagrajenca ali nagrajenke za najboljšo esejistično zbirko

Esejist in pisatelj Marjan Rožanc bi letos dopolnil 93 let. Društvo Marjan Rožanc bo podelilo enaintrideseto nagrado za najboljšo knjigo eseja v lanskem letu. 

Prireditev bo vodil dr. Edvard Kovač, odlomke iz nominiranih knjig bo bral dramski igralec Timotej Novaković. Po pogovoru bo žirija, ki jo sestavljajo Manca Košir, Vlado Motnikar, Nada Šumi, Žiga Valetič in Ifigenija Simonović, razglasila prejemnico ali prejemnika Rožančeve nagrade za leto 2023.  

Žirija je za nagrado nominirala naslednje knjige:

Sami Al-Daghistani: Islam in ljubezen
Ivana Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho
Miklavž Komelj: Hierarhija in drugi eseji 
Aleš Šteger: Na kraju zapisano
Lucijan Zalokar: Dirka od bloka do drevesa

Utemeljitve nominiranih del za Rožančevo nagrado 2023 v priponki spodaj.


V sodelovanju z Društvom Marjan Rožanc

Rožančeva nagrada 2023

22. sep. 2023 18:00
22. sep. 2023 18:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

14. apr. 19:30

Alma

Popotne skice gospodične A.
Predstava po motivih življenja Alme Karlin
Od 15. leta

»Po svetu hočem potovati, uživati in gledati … Kar lepega mi podari, listom tem zaupati …« Kakor je zapisala gospodična A. ali Alma Karlin, ena največjih popotnic vseh časov. Na osem let dolgo pot se je odpravila sama, z eriko, pisalnim strojem, in z na roke napisanim desetjezičnim slovarjem, ki ga je sama sestavila.

Alma je poetična predstava o korakih v neznano in o iskanju življenja v pisani različnosti sveta … Pa tudi o pomenu nizanja trenutkov, ki nas opisujejo, nam dajejo širine in globine ter se spreminjajo v spomine. 

»Predstava s perfekcionistično uporabo tradicionalnih tehnik, sredstev in materialov dosega presenetljive in sveže učinke.« Petra Vidali, Večer
 

Alma

14. apr. 19:30
Več terminov

7,50 EUR

Avtorici koncepta: Darka Erdelji in Vesna Vončina
Režija: Darka Erdelji
 

Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor

4. feb. 18:00

Zgodbe s panjskih končnic

Gledališka predstava po motivih istoimenske knjige Lojzeta Kovačiča
Od 15. leta

Predstava pripoveduje šest zgodb ter je prepletena z glasbenimi, s poetičnimi in koreografskimi vložki, ki so avtorska dela šestih sodelujočih glasbenikov in glasbenic. Eleganten zven violine, skrivnostno prasketanje storževih lusk, globok zvok lončenega basa, zvok električne kitare v apokaliptičnem vzdušju … Vse to daje v tej predstavi Kovačičevim zgodbam dodatno izrazno moč. 

Pretresljive in čudne zgodbe so sklenjene na način, ki močno opominja na »paradoksalne sklepe proznih okruškov Jorgeja Luisa Borgesa in tudi Franza Kafke, torej s popolnoma iracionalnimi resnicami opominja na človekovo ujetost v ris neskončnega ponavljanja življenja« (Bratož 1993).
 

Zgodbe s panjskih končnic

4. feb. 18:00
Več terminov

7,50 EUR

Avtorica predstave: Petra Govc
Nastopajo: Petra Govc, Miranda Trnjanin, Medea Novak, Vita Kobal

Violina, glasba: Ljoba Jenče, Mateja Starič, Vita Kobal, Boštjan Gombač, Mitja Vrhovnik Smrekar

Produkcija: Mini teater

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI