Od 5. do 10. leta 

Zgodba se navdihuje pri slikanici Dva zmerjavca Lojzeta Kovačiča.

Pisatelj Lojze Kovačič je pred več kot pol stoletja napisal zgodbo O dveh zmerjavcih, ki sta s svojim zmerjanjem v svojo hišico priklicala cel kup prepirljivih živali. Na koncu je k hišici iz gozda prihrumelo tudi tristo bratov zmerjavcev. Zgodba se je srečno končala, živali so se vrnile v hlev, živalski vrt in cirkus. A kam so šli bratje zmerjavci? So se res vrnili v gozd? Kaj pa, če so se naselili v naše mesto in se zdaj zmerjajo in prepirajo po naših ulicah.

O prepiru in o tem, kako prepir srečno končati, bo govorila tudi pripovedovalsko-animirana predstava. Ustvarjalci jo bodo pripovedovali, risali, animirali in odpeli v živo. K soustvarjanju vsebine pa bodo povabljeni tudi otroci.

Od 5. do 10. leta 

Dogajanje je umeščeno v kuhinjo, kamor so obiskovalci povabljeni kot gostje. Toda kuharski mojster je izgubil okus. Kako naj potem pripravlja hrano? Odkrije, da bi si lahko občutek okušanja nadomestil z ustvarjanjem in poslušanjem zvokov. Če dela glasbo, je to tako, kot da bi pripravljal in okušal hrano. Zato iz kuharja postane glasbenik in skladatelj, ki zdaj z enako strastjo ”kuha” zvoke, uživa v njihovih neskončnih kombinacijah in se slasti v zvočni ekstazi. Njegova usta so postala ušesa.

Predstava sledi zaporedju in dramaturgiji bogatega zvočnega kosila in se konča z delavnico, na kateri se obiskovalci v kuhanju nekaterih zvočnih jedi preizkusijo še sami.
 

Od 5. do 10. leta 

InterKlepec je animiran improvizacijsko-glasbeno-pripovedovalski dogodek, v katerem možgane in telesa združijo glasbenik Žiga Golob, ilustrator dr. Horowitz ter pripovedovalec Rok Kušlan, ki se skupaj lotijo ljudskega junaka iz zgornjega Pokolpja – Petra Klepca, katerega zgodbo je zapisalo več avtorjev.

Izvajalci bodo mešali Rudežev, Čaterjev, Bevkov in Cankarjev zapis ter publiko povabili k soustvarjanju povsem nove verzije Petra Klepca. Rezultat interakcije med publiko in ustvarjalci bo vsakič drugačen InterKlepec. Nastalo zgodbo bo Rok nato podal ob glasbeni spremljavi Žige in likovni upodobitvi dr. Horowitza, ki bosta seveda prav tako nastali po nareku obiskovalcev.
 

Ob 17:30

Srečno, Poljaki! (Godspeed, Los Polacos!)
ZDA, 2020, 88'
Režija: Adam Nawro
Najboljši film v kategoriji Gore, šport in avantura.
Pet študentov opravi prvi spust po kanjonu reke Colce v Peruju, ki je najgloblji na svetu, nato pa se vključijo v tvegan boj za demokracijo v Vzhodnem bloku. Film prikazuje vzpon in padec komunizma za Železno zaveso in briše meje med avanturo, zgodovino in aktivizmom.

Ob 20:00

Biti ženska v Himalaji (To Be a Woman in the Himalayas)
Poljska, 2019, 44'
Režija: Eliza Kubarska
Nepozabna Wanda Rutkiewitz daje svetel zgled mlajšim generacijam poljskih alpinistk. Podobno kot one razmišlja tudi Maya Sherpa iz Nepala: dosežki žensk in moških bi morali biti enakovredni. Ko se soočimo z goro, smo si vsi enaki.

Jugozahodna stena Everesta (Everest – The Hard Way)
Slovaška, 2020, 52'
Režija Pavol Barabas
Najboljši film v kategoriji Alpinizem in nagrada RTV.
Je najtežjo smer na Everest možno preplezati v alpskem slogu? Chris Bonington, sloviti britanski alpinist, je smer poimenoval The Hard Way (Težka smer) in dejal, da je kaj takega nemogoče. Toda štirje slovaški alpinisti so menili drugače in leta 1988 so se podali na izjemno pustolovščino brez možnosti umika.

Prvenec sina Jafarja Panahija je nežno duhovit, večplasten portret ljubeče družine, pa tudi iranske družbe, nezadovoljne z rigidnostjo iranske oblasti.

Kaotična, a ljubeča družina se z avtom vozi skozi divjo, skalnato iransko pokrajino. Ne vemo, kam potujejo. Na zadnjem sedežu sedi bradat oče z zlomljeno nogo. Pa je noga zares zlomljena? Mama se trudi biti dobre volje - kadar ne zadržuje solz. Živahen, zgovoren deček v avtu kar naprej uprizarja karaoke. Vsi se pričkajo glede poškodovanega psa in si drug drugemu hodijo po živcih. Le starejši sin skrivnostno molči.

Režija: Panah Panahi
Scenarij: Panah Panahi
Fotografija: Amin Jafari
Glasba: Payman Yazdanian
Igrajo: Hassan Madjooni (oče), Pantea Panahiha (mama), Rayan Sarlak (mlajši brat), Amin Simiar (starejši brat)
Nagrade: Cannes – Štirinajst dni režiserjev 2021

Steakhouse
Režija: Špela Čadež
Slovenija, Nemčija, Francija, 2021; 10'
Zrezek že več dni leži v marinadi. Ponev je vroča. Franc je ravno prav lačen. Lizo pa so v službi presenetili z rojstnodnevno zabavo. Ji bo uspelo pravočasno priti domov?

Surova, na starodavno krščansko izročilo Furlanije-Julijske krajine oprta pravljica je režijski prvenec mlade italijanske režiserke, ki raziskuje meje človeškega verovanja v čudeže.

Majhen otok na severovzhodu Italije leta 1900. Mlada kristjanka Agata povije mrtvega novorojenčka, kar pomeni, da je njegova duša obsojena na večno tavanje po onstranstvu. Da bi se izognila kruti usodi, se zateče k mitu, da v gorah blizu Trbiža obstaja kraj, kjer lahko dojenčke obudijo od mrtvih, pa čeprav le za trenutek. To naj bi staršem omogočilo, da jih krstijo in tako odrešijo njihovo dušo. Telesce mrtve hčerke skrije v škatlo in se v družbi osamljenega fanta Lynxa v upanju na čudež skrivaj odpravi na nevarno popotovanje v neznano …

Tragikomična zgodba, ki raziskuje človekovo dojemanje ljubezni in hrepenenja ter se poglobi v vprašanje, kaj nas dela ljudi.

Alma je znanstvenica, zaposlena v slovitem Pergamonskem muzeju v Berlinu. Da bi si zagotovila finančna sredstva za svoje raziskave, privoli v sodelovanje pri nenavadnem eksperimentu. Tri tedne bo morala sobivati s humanoidnim robotom, ki naj bi se v tem času preobrazil v Alminega idealnega partnerja. Tako znanstvenica spozna Toma, čednega robota v človeški podobi, ki je ustvarjen za to, da jo osreči. Le kaj bi lahko šlo narobe?

Tri nadrealistične zgodbe o božjih čudežih so postavljene v različna časovna obdobja. Preplet tragike in komike v Dragojevićevem prepoznavnem, simbolike polnem vizualnem slogu.

1993: Med begunci iz hrvaške vojne živi Stojan, nesebičen oče in mož, ki se po čudaški nesreči zbudi s svetniškim sijem nad glavo. Da bi se ga znebil, posluša ženin nasvet in se odloči grešiti. A sij nikakor noče izginiti. 2001: Gojko je obsojen na smrt zaradi umora poslovneža in njegove žene. Verjame, da mu po mobilnem telefonu govori svetnik, sv. Petka. Ko bi moral stopiti pred strelski vod, v njegovi celici najdejo presenečenje. 2026: Gojko je slikar, ki boleha za shizofrenijo, Julija pa lastnica galerije sredi apokaliptičnega sveta. Ko ugotovijo, da ena izmed Gojkovih slik poteši lakoto tistega, ki jo gleda, jo oblasti razglasijo za državno last.

Prelomi (La fracture)
Francija, 2021, 98’

Režija: Catherine Corsini
Scenarij: Catherine Corsini, Agnes Feuvre, Laurette Polmanss
Igrajo: Valeria Bruni Tedeschi, Marina Fois, Pio Marmai, Jean-Louis Coulloc'h

Lezbični par Raf in Julie med razhajanjem doživi še več stresa, ko se na večer demonstracij Raf znajde v bolnišnici, kamor pripeljejo tudi poškodovane protestnike. Med njimi je tudi besen Yann, ki je bil na demonstracijah rumenih jopičev. Zaradi različnih prepričanj se sitna in zahtevna Raf z njim spre, po drugi strani pa ju čakanje na obravnavo v prepolni bolnišnici tudi poveže. Sodobna drama s komičnimi elementi doživeto prikaže razlike v sodobnem Parizu.

Film je prejel Queer palmo na festivalu v Cannesu 2021.

Predfilm: Sestre
Slovenija, 2021, 23’

Režija: Katarina Rešek-Kukla
Scenarij: Katarina Rešek-Kukla
Igrajo: Mia Skrbinac, Mina Milovanović, Sarah Al Saleh, Skrbinac, Tin Troha

Sina, Mihrije in Jasna so najboljše prijateljice v zgodnjih dvajsetih. Dekleta fantovskega videza, vedno oblečene v ohlapno sivo športno opremo, trenirajo borilne veščine in se držijo zase. V enem od pretepov z lokalnimi fanti jih pred ponižanjem reši krhko dekle, ki je pravzaprav v tranziciji.

Film je prejel veliko nagrado za najboljši film na Mednarodnem festivalu kratkih filmov v Clermont-Ferrandu.

Metafilm o iskanju navdiha se odpravi po stopinjah velikega Ingmarja Bergmana in obenem kaže očitne avtobiografske elemente iz življenja režiserke Mie Hansen-Love.

Chris in Tony sta poročena filmska režiserja, ki se odpravita na delovni dopust na švedski otok Farö. Gre za kraj, ki je imel posebno mesto v življenju Ingmarja Bergmana in danes velja za romarsko točko njegovih oboževalcev. Tako on kot ona upata, da bosta, obkrožena s slovito zapuščino, našla navdih za svoja nova projekta. A v tej idilični pokrajini na dan privrejo razpoke v njunem zakonu. On, že uveljavljen filmar, je dve desetletji starejši, ona pa še vedno skuša najti ravnovesje med poklicem in materinstvom. Ko Chris tava po otoku ter spoznava tamkajšnjo naravo in ljudi, se spomini začnejo mešati s sedanjostjo, njeno delo z resničnimi težavami, zabrisane meje med umišljenim in resničnostjo pa par še bolj potisnejo v negotovost.