Pia Rener, kontrabas 
*
Lukas Grum, flavta

Kika Szomi Kralj, klarinet 
*
Vid Verdinek, saksofon

Marija Terezija Kolman, violina 
*
Gabriel Rakar, violončelo

Brina Podgajski Kampuš, viola
*
Trobilni kvintet FiveBrass (Amadej Štrajhar, Lovro Tavčar, David Tretjak, Blaž Kozjek, Gašper Poprijan)

Laeticija Hormuth, sopran 
*
Eva Kokot, sopran

Bor Patrik Burjan, tolkala 
*
Tevž Kupljenik, oboa 

Od 11. do 15. leta

Kdo riše skrivnostne grafite po mestu? Kdo je vdrl v spletno redovalnico? In zakaj imajo odrasli vedno občutek, da ničesar ne razumejo? #ROBIKAPUCAWASHERE je napeta, duhovita in zelo sodobna predstava o mladih, ki se odločijo, da bodo namesto tišine izbrali upor. Telefoni, splet, grafiti, skrivnosti in pravi mali mestni Robin Hood – vse skupaj v zgodbi, ki je bolj podobna napeti seriji kot klasični lutkovni predstavi.
 

Kolizej
Slovenija, 1984, 40' 
Režija: Žare Lužnik 
Scenarij: Helena Koder 
Fotografija: Valentin Perko 
Produkcija: RTV Ljubljana 

Projekciji filma v sklopu odprtja Razpoke, festivala prenove in trajnostne gradnje, sledi pogovor. 
Moderira: Ajda Bračič 
Sodelujeta: Helena Koder, Miloš Kosec 

Kolizej je bil stara večstilna hiša v središču Ljubljane, zgrajena sredi 19. stoletja, med županovanjem Hradeckega. Sprva je bil namenjen avstro-ogrski vojski kot prehodna vojašnica oziroma počivališče na poti v Trst, pozneje je bil tudi poslovni in stanovanjski objekt. Po drugi svetovni vojni je stavba z nacionalizacijo postajala vse bolj zanemarjen dom delavskega razreda in neprivilegiranih. 

Ko sta se scenaristka Helena Koder in režiser Žare Lužnik leta 1984 odločila posneti dokumentarni film, je bila hiša še komajda primerna za bivanje; v prisilnem sobivanju sredi osemdesetih let so tam živeli etnično in socialno mešani stanovalci. 

Štirideset let pozneje se je Helena Koder o Kolizeju odločila napisati knjigo. Po eni strani gre za spominsko knjigo o avtoričinem ustvarjalnem procesu, v sklepni tretjini pa knjiga postane še veliko več, najprej zgodba o nastanku objekta, pripoved o vizionarskih prednikih, investitorjih, filantropih, urbanističnih načrtovalcih in županih, ki so provincialno Ljubljano z drznimi projekti znali postaviti na zemljevid tedanje avstro-ogrske monarhije, obenem pa ostra kritika posttranzicijske Ljubljane ter provincialnega mišljenja aktualnih vlagateljev in županov, ki so dopustili propad Kolizeja ter gradnjo objekta, namenjenega elitam in dobičku. 
 

Od 5. do 10. leta
Trajanje: 35 minut

Navihana predstava, navdihnjena z nemimi filmi, pripoveduje zgodbo skoraj brez besed – z gibom, glasbo, mimiko in lutkami. Dva junaka skozi smešne zaplete raziskujeta prijateljstvo, osamljenost in veselje do skupnih dogodivščin. Predstava je igriva in nežna hkrati: otroke navdušuje s humorjem in živahnim dogajanjem, odrasle pa spomni, kako pomembni so bližina, sodelovanje in drobni trenutki pozornosti.

Palestinska pisateljica Adania Shibli, eden najvidnejših literarnih in intelektualnih glasov našega časa, v pogovoru s filozofom Srećkom Horvatom o literaturi, spominu, nasilju in politiki naracije.

Je avtorica odmevnih romanov Dotik / Touch (Modrijan, 2013, prevod: Breda Buščak), Ljubezen je za vse enako daleč / We Are All Equally Far from Love  (2004) in Zgolj detajl / Minor Detail (UMco, 2024, prevod: Barbara Skubic). Slednji je bil uvrščen v ožji izbor za mednarodno Bookerjevo nagrado ter vsesplošne kritiške hvale deležen zaradi kočljivega raziskovanja zgodovinskega izbrisa, kolonialnega nasilja in negotovih okoliščin pripovedovanja. Njeno pisanje se razpenja skozi tišino, odsotnost, intimnost in strah ter razgrinja, kako okupacija zlagoma prežame jezik, telo, krajino in življenjski vsakdanjik.

Poleg literarnega ustvarjanja je pomembno tudi njeno akademsko in intelektualno delovanje. Poučuje na Univerzi Birzeit v Palestini ter se tako v leposlovju kot v kritični misli ukvarja z vprašanji estetike, etike, jezika in kolonialnosti. Njeno delo premika skrajne meje reprezentacije ob raziskovanju fragmentacije, narativne premestitve ter politike forme v povezavi z nasiljem in zgodovino.

Razprava se bo osredotočila na teme, ki vznikajo v avtoričinem pisanju: razseljenost, arhivsko nasilje, nevidnost ter boj za spomin, jezik in sàmo dojemanje. Shibli in Horvat bosta med literaturo in politično mislijo reflektirala o tem, kaj lahko pripovedovanje še vedno omogoči v času, zaznamovanem z vojno, cenzuro in množičnim uničenjem. 

Ob jesenski izdaji novega romana Adanie Shibli bo pogovor v Ljubljani ponudil tudi edinstveno priložnost za razmislek o novih usmeritvah, vprašanjih in formah njenega najnovejšega dela.