29. nov. ob 15:00 in 17:00

Peter Svetina: Kako zorijo ježevci - odpovedano oz. prestavljeno

Nadomestni termin za odpovedano predstavo 7. marca 2020 ob 17. uri je 29. november 2020.

Skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije koronavirusa smo odpovedali oz. prestavili vse prireditve in začasno zaprli vse razstave.

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>

 

Lutkovna predstava
Od 5. do 10. leta

Predstava je nastala po istoimenski knjigi, zbirki duhovitih zgodb, za katero je Peter Svetina prejel nagrado večernica za najboljše slovensko otroško ali mladinsko izvirno leposlovje.

Ježevec Helge pravzaprav ne ve, kdaj ježevec dozori … Toda ko pade s češnje, se nenadoma znajde v kolesju nenavadnih in prismuknjenih prizorov. V družbi ježevke Nikozije raziskuje svet prebrisanih in prikupnih živali, ki počnejo vse to, kar počnemo ljudje: slikajo, se zaljubljajo, pojejo, lenarijo, vozijo, nakupujejo in pometajo.
 

Svit: A se spomladi večkrat zgodi, da ježevci odpadete z dreves?

Helge: Niti ne bi vedel. Pravzaprav ne vem, kdaj ježevec dozori.

Peter Svetina: Kako zorijo ježevci - odpovedano oz. prestavljeno

29. nov. ob 15:00 in 17:00
Več terminov

7'50 EUR

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

Likovna podoba: Damijan Stepančič
Režija: Bojan Labovič
Glasba: Vasko Atanasovski
 

Igrajo: Uroš Kaurin, Dunja Zupanec, Danilo Trstenjak
Izdelava lutk in rekvizitov: Darka Erdelji, Mojca Bernjak in Primož Mihevc
Kostumografija: Mojca Bernjak

Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor

Trajanje: 40 minut

Pretekli dogodek
15. okt. 2020 17:00

Dolgo glasbeno 20. stoletje skozi oči Igorja Stravinskega

Predavanje ob razstavi Henrija Cartier-Bressona
Prof. dr. Gregor Pompe

Igor Stravinski je eden od skladateljev, ki so najodločneje krojili glasbo 20. stoletja. Vendar pa njegov pogled in slogovna usmerjenost nista bila premočrtna, ampak podvržena stalnim spremembam, levitvam, celo presenetljivim obratom, v katerih je odmevala skladateljeva želja po tem, da bi bil venomer v koraku s časom ali celo pred njim, ob čemer je vedno vzpostavljal tudi razmerje s tradicijo, včasih humorno, tu pa tam nostalgično, spet drugič poudarjeno odklonilno. V takšnem položaju je bil Stravinski soroden številnim umetniškim sopotnikom, s katerimi je spletel tudi prijateljske vezi. Predavanje o Stravinskem tako nujno razgrinja predvsem njegov odnos do sodobnikov in najvplivnejših predhodnikov.

Dolgo glasbeno 20. stoletje skozi oči Igorja Stravinskega

15. okt. 2020 17:00
Več terminov

5 EUR

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

Pretekli dogodek
21. okt. 2020 19:00

Posebni otroci - odpovedano oz. prestavljeno

Predavanje o avtizmu
Doc. dr. Marta Macedoni Lukšič, Inštitut za avtizem, zavod za razvojno medicino

Skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije koronavirusa smo odpovedali oz. prestavili vse prireditve in začasno zaprli razstave, razen razstave Henrija Cartier-Bressona: Iz oči v oči (Tête à tête), ki bo odprta v običajnem delovnem času. Vstop na razstavo je s Prešernove ceste.

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>

Na predavanju bo osvetljeno, v čem so posebni otroci posebni in kako je to opredeljeno z družbenim časom. Kaj so izzivi posebnih otrok ter kaj izzivi njihovih družin in staršev. Kako so ti otroci predstavljeni v literaturi, primer Balerina, balerina (Marko Sosič). Kako posebne ljudi sprejemamo mi, družba.

Posebni otroci - odpovedano oz. prestavljeno

21. okt. 2020 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

Pretekli dogodek
1. in 2. sept.

Søren Kierkegaard

8. mednarodna konferenca

Srednjeevropski raziskovalni inštitut Søren Kierkegaard in KUD Apokalipsa že osmo leto zapored pripravljata zdaj že tradicionalno Mednarodno filozofsko delavnico in konferenco, ki bo letos potekala na sedežu KUD Apokalipsa (Ulica Lili Novy 25) in v Cankarjevem domu. Delavnica in konferenca sta namenjena širši javnosti, ki jo veseli bližje spoznavanje in razpravljanje o eksistencialni filozofiji ter družbeni kritiki. S svojo perečo sodobnostjo in odpiranjem prostora raznolikim filozofskim strujam v slovenski prostor vnaša trenutek preseganja problematike pomanjkanja človečanstva ter svit rešitev, dilem in razprav kot tistih najpomembnejših, ki nudijo mesto širjenju ter krepitvi teoretskega diskurza.

Vabljeni gostje:

dr. Jakub Marek (CZ) je doktor filozofije, ki deluje na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je od leta 2017 zaposlen kot predstojnik katedre za antropologijo. Ukvarja se predvsem z moderno filozofijo in filozofsko antropologijo. V letu 2010 je izdal delo Kierkegaard: Posredni prerok eksistence.

dr. Iva Jevtić (SLO) je bila rojena leta 1976 v Kranju. Deluje kot pisateljica in prevajalka. V letu 2005 je objavila zbirko kratkih zgodb Težnost, v letu 2009 pa znanstveno monografijo Mistična podoba. Ukvarja se predvsem s srednjeveškim misticizmom ter s kritično feministično teorijo.

dr. Humberto Ortega Villaseñor (MX) je mehiški slikar, raziskovalec in profesor ne Univerzi v Guadalajari. Magistriral je na Univerzi v Londonu in doktoriral iz prava na UNAM v Mehiki (1982). Od leta 1989 je objavil več knjig in številne interdisciplinarne članke, predvsem o filozofiji, komunikaciji kulturi in umetnosti. Imel je številne samostojne razstave.

dr. Thomas Diesner (GER) je na Humboldtovi univerzi v Berlinu diplomiral iz filozofije ter socialne in kulturne antropologije. Doktoriral je leta 2015 na Tehnični univerzi v Berlinu. Od leta 2007 je direktor Društva za humano ontogenetiko. Njegovo zanimanje zajema tudi področje psihoanalize (Freud, Lacan).

Katja Utroša (SLO) (1981) je doktorska študentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s staroindijsko logiko in epistemologijo, predvsem s smerjo nyāya v zgodnjem obdobju njenega razvoja.

dr. Borislav Mihačevič (SLO) je doktor filozofskih znanosti. Teoretsko se ukvarja s fenomenologijo, hermenevtiko in antično filozofijo. Bil je udeleženec več tujih konferenc in objavil več teoretskih člankov v Sloveniji in v tujini.

dr. Jasna Koteska (MK): (Skopje, 1970) je makedonska pisateljica, filozofinja ter redna profesorica literature, teoretske psihoanalize in spolnih študij na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju. Objavila je več kot dvesto petdeset člankov na različne teme, vključno z intimnostjo, sanitarijami, travmo, gnusom, ressentimentom, kretnjami in ponavljanjem, ki so bili prevedeni v angleški, nemški, slovenski, srbski, bolgarski, turški, albanski, slovaški, madžarski, romunski, grški in druge jezike. Je nacionalna voditeljica v več mednarodnih projektih humanističnih in družbenih ved akademske mreže v Nemčiji, Švici in drugod. Ukvarja se z literaturo in filozofijo 19. stoletja ter je članica Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Soerena Kierkegaarda v Ljubljani ter članica Makedonske akademije znanosti in umetnosti.

dr. Žarko Paić (HR) je profesor filozofije, estetike ter teorije znanosti in novih medijev na Tekstilni fakulteti Univerze v Zagrebu, poleg tega je urednik revij Tvrđa in Evropski glasnik. Objavil je več pesniških zbirk in okoli dvajset filozofskih knjig (med njimi: Politike identiteta: Kultura kao nova ideologija, Posthumano stanje: Kraj čovjeka i mogućnosti druge povijesti, Slika bez svijeta: Ikonoklazam suvremene umjetnosti, Vizualne komunikacije: uvod, Totalitarizam?, Doba oligarhije: Od informacijske ekonomije do politike događaja, Theorizing Images, Sfere eksistence), ki ga uvrščajo med najplodnejše intelektualce na Hrvaškem. Za njegovo misel je značilna tenzija med temeljno eksistencialno izkušnjo sveta ter številnimi vidiki njegovega obvladovanja in prevlade, ki preraščajo v totalitarizem »praktičnega« ali »tehničnega« tipa. Posebno pozornost namenja prepletu ideologij, kapitala, socialnosti, tehnoznanosti, medijev, kulturnega, akademskega in religijskega pogona v vsesplošni mobilizaciji subjektivnosti, ki ne zastopa več razsvetljenskega projekta, marveč se preobraža v posthumanih projektih. Vprašanje, ki bo v pogovoru posebej obravnavano, je, ali si s totaliziranjem njihovega učinka ne utira poti novi totalitarizem 21. stoletja.

Janko Rožič (SLO) je arhitekt, urbanist, esejist in kulturni delavec. Deluje kot arhitekt v svobodnem poklicu, kot urednik ter publicist v literarnih in filozofskih revijah ter vodja kulturnega programa v hostlu Celica, KUD Sestava. Sodeluje tudi z Univerzo v Mariboru. Skozi teoretično in praktično delo, ki temelji na uvidih v prostorske in jezikovne vzorce, lastno ustvarjalnost povezuje z najsodobnejšimi umetniškimi, znanstvenimi in filozofskimi koncepti ter z najstarejšimi modrostmi. V skladu z izvirno razvito metodologijo v delu in delovanju povezuje naravo in kulturo v smeri razvoja, ki ni samo trajnosten, temveč zares trajen. Je avtor številnih člankov, razprav in esejev v arhitekturnih in kulturnih revijah.

dr. Primož Repar (SLO) je študiral filozofijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral iz Kierkegaarda leta 2009. Je pesnik, filozof, prevajalec, urednik in založnik. Je avtor 28 knjig, med drugim pa sistematično prevaja Kierkegaardova dela v slovenščino. Doslej je knjižno izšlo osem njegovih prevodov Kierkegaarda. Je soustanovitelj založbe KUD Apokalipsa, ki jo od vsega začetka tudi vodi. Koordinira Mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka in mednarodni projekt Revija v reviji. Za eseje Spisi o apokalipsi (2000) je bil nominiran za Rožančevo nagrado, za pesniško zbirko Stanja darežljivosti (2008) pa za Jenkovo. Za svoje delo je prejel več odmevnih nagrad v tujini, njegove pesmi, študije in eseji pa so prevedeni v več kot dvajset jezikov. Knjižno je izšel v slovaščini, češčini, srbščini, makedonščini, črnogorščini, angleščini ter francoščini. Od leta 2013 je direktor Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Soerena Kierkegaarda Ljubljana.

dr. Prem Anand Mishra (IND) je dekan Fakultete za gandhijevske študije v Ahmedabadu (Gudžarat, Indija), kjer predava tudi več predmetov s področja filozofije in politične misli Mahatme Gandhija. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z Gandhijevo politično mislijo, vprašanjem miru, nacionalizma in postkolonialističnimi študijami.

dr. Joseph Prabhu (ZDA) je redni profesor na Oddelku za filozofijo Univerze v Kaliforniji (Los Angeles, Združene države Amerike) in raziskovalec na Centru za študij svetovnih religij na Univerzi v Harvardu in Univerzi v Chicagu. Poleg plodnega raziskovalnega dela s področja etike v indijski tradiciji in svetovnih religijah je tudi aktiven mirovniški aktivist.

dr. P. Kishore Kumar (IND) je raziskovalec na Centru za gandhijevske študije na Univerzi Andhra (Andhra Pradeš, Indija). V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z vprašanjem razmerja med kapitalom in delavci, konceptom t. i. Gandhijevega socializma in gandhijevskega koncepta skrbništva (angl. »trusteeship«).

dr. A. B. S. V. Ranga Rao (IND) je redni profesor na Oddelku za socialno delo na Univerzi Andhra (Andhra Pradeš, Indija). V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z relevantnostjo Gandhijeve misli v sodobnem globaliziranem svetu, ženskimi študijami in problematiko osirotelih otrok v Indiji.

dr. T. Sobha Sri (IND) je direktorica Centra za gandhijevske študije na Univerzi Andhra (Andhra Pradeš, Indija). V svojem raziskovalnem delu se poleg Gandhijeve etike in modela gandhijevskega skrbništva (angl. »trusteeship) ukvarja s politiko delavskega razreda, vprašanjem ekonomskega razvoja v Indiji, človekovimi pravicami in ženskimi študijami.

dr. Andrej Ule (SLO) je zaslužni prej redni profesor za analitično filozofijo in teorijo znanosti, preučuje strukturalno teorijo znanosti in filozofijo Ludwiga Wittgensteina. Septembra in oktobra l. 1995 je gostoval na Augsburškem kolidžu v Minneapolisu, ZDA, sicer pa stalno sodeluje s številnimi filozofskimi strokovnjaki in ustanovami v Sloveniji in tujini.

dr. Janez Krek (SLO) je redni profesor za področje filozofije edukacije na Oddelku za temeljni pedagoški študij Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z edukacijsko politiko, kulturno antropologijo, državljansko vzgojo in vrednotami ter inkluzijo in vzgojno zasnovo javne šole in vrtca, pa tudi z Gandhijevo politično mislijo.

Anton Rozman (SLO) je samostojni raziskovalec ezoteričnih tokov, zlasti teozofskega gibanja, v Sloveniji in po svetu. Od leta 1992 je član Teozofskega društva, član Centra teozofskih študij v Cervignanu v Italiji in urednik teozofske spletne strani Teozofija v Sloveniji.

dr. Nina Petek (SLO) je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava predmete s področja azijskih filozofsko-religijskih tradicij. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z ontologijo in epistemologijo v hindujskih filozofskih šolah ter zgodnjem indijskem in tibetanskem budizmu. Prevaja iz stare vedske indijščine in klasičnega sanskrta v slovenščino.

dr. Abrahim H. Khan (CAN) je profesor na Kolidžu sv. Trojice Univerze v Torontu, kjer je tudi direktor podiplomskega programa (Divinity) in sodelavec Oddelka za religijo. Je sklicatelj Kierkegaardovega kroga na Kolidžu sv. Trojice, poglavitni član odbora programske enote za Kierkegaarda, religijo in kulturo Ameriške akademije za religijo ter trenutno njen podpredsednik in urednik Toronto Journal of Theology.

dr. Tomaž Grušovnik (SLO) je izredni profesor in višji znanstveni sodelavec na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti, kjer poučuje predmete, povezane s filozofijo vzgoje in izobraževanja ter etiko. Raziskovalno se ukvarja z okoljsko etiko in etiko živali ter s filozofijo edukacije, pri čemer sta problema zanikanja in hotene nevednosti med glavnimi temami, ki jih obravnava. V letu 2009 se je kot Fulbrightov štipendist izpopolnjeval na Oddelku za filozofijo na Univerzi Nove Mehike (ZDA), leta 2011 pa je bil gostujoči predavatelj na Centru za razvoj in okolje Univerze v Oslu (Norveška). Je avtor znanstvenih monografij Odtenki zelene in Etika živali ter zbirke esejev Moralke, urednik številnih zbornikov ter redni kolumnist pri Večeru v nedeljo in na spletni strani LUD literatura. Od leta 2018 je tudi predsednik Slovenskega filozofskega društva.

dr. Uroš Milić (SLO) je rojen leta 1987 v Beogradu. Diplomiral je iz filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti, in sicer na temo z naslovom »Etos in biti k smrti«, opirajoč se predvsem na misli Edmunda Husserla, Martina Heideggra in Klausa Helda. Doktoriral je z disertacijo z naslovom »Posamičnost in eksistencialna komunikacija«, v kateri preučuje triplasten odnos med Kierkegaardom, Jaspersom in Heideggrom. Dosedanje objave na dotično temo je moč najti v filozofski reviji Anthropos. Sodeluje tudi z revijo Apokalipsa ter Kierkegaardovim raziskovalnim inštitutom v Københavnu in Ljubljani, kjer je v zadnjih letih potekal dobršen del njegovega raziskovalnega dela.

Gašper Pirc (SLO) je asistent raziskovalec na Inštitutu za filozofske študije ZRS v Kopru, obenem pa je tudi asistent na univerzi Alma Mater Europaea, koordinator programov CERI in podpredsednik Slovenskega filozofskega društva. V letu 2018 je kot gostujoči raziskovalec deloval na Univerzi na Dunaju, v letu 2020 pa na Univerzi v Innsbrucku. Med leti 2016 in 2019 je predaval na več kot 10 uglednih mednarodnih konferencah v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem, v Nemčiji, Avstriji in Veliki Britaniji, prav tako pa deloval kot gostujoči predavatelj na izobraževalnih ustanovah v Sloveniji in tujini. Sodeloval je tudi pri organizaciji dogodkov pod okriljem Slovenskega filozofskega društva, Fenomenološkega društva in Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Søren Kierkegaard. Objavil je več znanstvenih del v uveljavljenih mednarodnih znanstvenih revijah in v monografijah ter bil za svoje delo deležen več štipendij, podeljenih na osnovi visoke študijske in raziskovalne uspešnosti.

dr. Bojan Žalec (SLO) je bil rojen leta 1966 v Ljubljani. Je višji znanstveni sodelavec in predstojnik Inštituta za filozofijo in družbeno etiko Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Na isti ustanovi predava zgodovino filozofije, etiko, filozofsko antropologijo, sodobno filozofijo ter predmet človekove pravice, verska svoboda in svetovna verstva.

dr. Cvetka Hedžet Toth (SLO) (1948) je redna profesorica za ontologijo in metafiziko, pri čemer omenjene predmete predava na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Področja njenega širšega znanstvenoraziskovalnega in predavateljskega delovanja so ontologija, metafizika, etika in aksiologija. Predava in strokovno sodeluje s Hebrejsko univerzo v Izraelu ter z Regensburško in Münchensko univerzo v Nemčiji.

dr. Ciril Klajnšček (SLO) je doštudiral iz sociologije. Ukvarja se predvsem s področjem sociologije in filozofije športa, kot trener karateja posveča svoje raziskovanje gibanju za zdravje, razvoju športne rekreacije v Sloveniji ter tematikam, ki se pritikajo zdravja, brezposelnosti in politke zaposlovanja. 

dr. Luka Trebežnik (SLO) (roj. 1984) je doktor religiologije. Njegovo raziskovalno delo sega na področja sodobne filozofije (zlasti francoske poststrukturalistične misli in dekonstrukcije) ter filozofije religije (vprašanja razmerja med vero in razumom, mistike in filozofije, judovskih in krščanskih elementov v sodobni filozofiji). Leta 2018 je izdal monografsko delo o Jacquesu Derridaju (Med nihilizmom in mesijanizmom). Iz angleščine in francoščine je prevedel kar nekaj sodobnih filozofskih besedil, nekatera izmed njih so izšla v zborniku (Vračanje religije v postmodernem kontekstu, 2019) ter v Bogoslovnem vestniku. S svojimi prispevki je kot avtor, gostujoči urednik in recenzent aktiven v mnogih domačih in tujih znanstvenih revijah.

 

Program

PO, 1. 9. 2020

10:30 Iva Jevtić (SLO)
Pogovor

11:00 Katja Utroša (SLO)
Pogovor

11:30 Boris Mihačevič (SLO)
Pogovor

12:00 Otvoritev konference

PANEL A - Starčević, Ocepek
12:15 Jasna Koteska (MK)
Pogovor

12:45 Žarko Paić (HR)
Pogovor

13:15 Janko Rožič (SLO)
Pogovor

13:45 Primož Repar (SLO)

16:00 KONFERENCA V KONFERENCI - Gandhi

Namrata S. Kumar, Prem Anand Mishra (IND), Joseph Prabhu (ZDA), P. Kishore Kumar, A. B. S. V. Ranga Rao, T. Sobha Sri (vsi IND), Andrej Ule, Janez Krek, Anton Rozman, Nina Petek (vsi SLO)
Pogovor

Kosovelova dvorana, brezplačne vstopnice

TO, 2. 9. 2020
PSIHOANALITIČNA SEKCIJA

10:30 Thomas Diesner (GER)
Pogovor

PANEL B - Weber
11:00 Abrahim H. Khan (CAN)
Pogovor

11:30 Jakub Marek (CZ)
Pogovor

12:00 Tomaž Grušovnik (SLO)
Pogovor

12:30 Uroš Milić (SLO)
Pogovor

13:00 Gašper Pirc (SLO)
Pogovor

13:30 H. O. Villaseñor (MX)
Pogovor

16:00 Bojan Žalec (SLO)
Pogovor

16:30 Cvetka Toth (SLO)
Pogovor

17:00 Ciril Klajnšček (SLO)
Pogovor

17:30 Luka Trebežnik (SLO)
Pogovor

SKLEPNA OKROGLA MIZA – kviz

18:00 Filozofski simpozij znotraj konference
In vino veritas 6: filozofski kviz po scenariju Primoža Reparja, v režiji Nika Goršiča, moderira Mirel Knez

 

Søren Kierkegaard

1. in 2. sept.
Več terminov

Brezplačne vstopnice

V sodelovanju s KUD Apokalipsa in Srednjeevropskim raziskovalnim inštitutom Sørena Kierkegaarda Ljubljana

Pretekli dogodek
7. okt. 2020 20:30

Oče (Otac)

Režija: Srdan Golubović
Slovenska premiera filma
Projekciji bo sledil pogovor z avtorjem, ki ga bo vodila Patricija Maličev.

Na 31. Liffu (11.–22. 11. 2020) vzpostavljamo novo sodelovanje s čezmejnim filmskim festivalom Poklon viziji, ki ga organizira Kinoatelje v sodelovanju s partnerji iz Slovenije in Italije. Letošnji prejemnik nagrade Darko Bratina in osrednji gost festivala Poklon viziji je srbski režiser Srdan Golubović, katerega najnovejši film Oče / Otac, 2020 bomo 7. oktobra kot uvod v Liffe premierno prikazali v Cankarjevem domu, film pa bo na ogled tudi v okviru rednega programa Liffa. 

Manjše mesto v Srbiji. Dninarju Nikoli socialna služba odvzame otroka, ko brezizhodnost revščine in gladu njegovo ženo prisilita v dejanje iz obupa. Dokler zanju ne bo zagotovil ustreznega okolja, bosta otroka pri rejnikih. Navkljub skrajnim prizadevanjem in pritožbam, mu socialna služba otrok ne vrne in Nikola se znajde v dozdevno brezupnem položaju. Ko izve za domneve o korumpiranosti krajevnih oblasti, se peš odpravi na romanje čez Srbijo, da bi svojo pritožbo vložil neposredno pri državnem ministrstvu v Beogradu. V borbi z mlini na veter Nikolo naprej ženeta ljubezen in obup. Ta oče se vse do konca ne bo odpovedal veri v pravičnost in pravici starša do vzgajanja svojih otrok.

 

Oče (Otac)

7. okt. 2020 20:30
Več terminov

5'50, 4'80* EUR

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

Scenarij: Srdan Golubović, Ognjen Sviličić
Igrajo: Goran Bogdan, Boris Isaković, Nada Šargin
Srbija, 2020
 

Od marca do junija 2021

Abonma Liffe po Liffu

Abonma Liffe po Liffu letos na spletu

Filme abonmaja Liffe po Liffu boste letos spremljali na spletni strani Cankarjev dom LIVE https://live.cd-cc.si na območju Slovenije (s slovenskim IP-naslovom).
Ogled posameznega filma je mogoč od vključno prvega dne od 00.00 do zadnjega do 23.59 (termini so objavljeni ob posameznem filmu).

Cena abonmaja (6 filmov) je 35,40 EUR.
Cena ogleda posameznega filma je 6,90 EUR.


Kako kupim abonma ali vstopnice za posamezen film?
Vstopnice s kodo za ogled kupite v spletni trgovini na www.vstopnice.cd-cc.si ali na e-naslovu vstopnice@cd-cc.si. V spletni trgovini izberete posamezen film ali abonma ter izberete polje NAKUP. Če še niste prijavljeni v spletno trgovino Cankarjevega doma, najprej opravite registracijo, dodajte izbrane filme/abonma v košarico in opravite plačilo z izbranim plačilnim sredstvom. Na vstopnici, ki jo prejmete, je zapisana koda (v rdeči barvi), ki jo vnesete v https://live.cd-cc.si (podrobnejša navodila o unovčenju kod sledijo spodaj).

Ali lahko kodo vrnem ali zamenjam?
Menjava kode za ogled filma po nakupu ni mogoča, prav tako ne morete zahtevati vračila kupnine. Če kupljene kode ne uporabite, zanjo ne vračamo kupnine. Ob dokazani tehnični napaki pri ogledu filmov, ki je posledica delovanja organizatorja, bomo kupnino vrnili do konca leta 2021.

Ali imajo filmi podnapise?
Vsi filmi imajo slovenske podnapise.

Ali si lahko film ogledam tudi v tujini?
Ogled filmov je omejen le na območje Slovenije, saj so domači distributerji lastniki pravic zgolj za Slovenijo in tudi producenti podelijo pravice le za predvajanje v Sloveniji.

Na kateri napravi si lahko ogledam dogodek?
Možnosti je kar nekaj – ogled na pametni televiziji, prenosniku, tablici, pametnem telefonu. Če nimate pametne televizije, pa lahko računalnik/telefon povežete na svoj TV s HDMI-kablom. 
Kako lahko povežem računalnik s TV-jem?
Televizijski sprejemnik lahko povežete z računalnikom na več načinov:
• žično  – s HDMI-kablom
• HDMI je trenutno najboljši priključek za TV; HDMI nosi video signal visoke ločljivosti in zagotavlja tudi zvok; za najbolj preprosto izkušnjo poiščite novejši TV in osebni računalnik z uporabo tega vmesnika
• brezžično – na modernih napravah kot na primer: AppleTV, Chromecast, Amazon Fire TV stick (vsebujejo vse čarovnike za preprosto povezavo naprave s televizijo, ob pogoju, da vaš računalnik to podpira)

Pridružujemo si pravico do spremembe programa.

Za dodatna pojasnila in pomoč pri nakupu smo na voljo na info@cd-cc.si in vstopnice@cd-cc.si.

Podpora uporabnikom:
Mensur Hodžić M +386 31 388 911 E mensur.hodzic@cd-cc.si


Podrobnejša navodila za ogled filma na Cankarjev dom LIVE
https://live.cd-cc.si/pomoc

Na https://live.cd-cc.si se najprej registrirajte. Nato izberite film, za katerega ste kupili vstopnico in prejeli kodo, jo vnesete in začnete z ogledom.

 


Filmi abonmaja Liffe po Liffu tudi v videoteki DKino televizije Telekoma Slovenije

Naročnikom televizije Telekoma Slovenije, ki je že 25 let ponosni glavni pokrovitelj Liffa, so filmi letošnjega abonmaja Liffe po Liffu (razen filma Švic) na voljo v videoteki DKino.
Filmi so v videoteki DKino na voljo v kategoriji LIFFE PO LIFFU. Cena za film je 6,90 evra, kar je enako ceni nakupa v spletni trgovini Cankarjevega doma. Nakup filma v videoteki DKino se obračuna na mesečnem računu za komunikacijske storitve.

Če boste filme kupili v spletni trgovini Cankarjevega doma, kod, ki jih ob tem prejmete, v videoteki DKino ne morete izkoristiti.
 

dkino

 

 


Abonmajski filmi z letnico 2021 se kljub različnim tematikam posrečeno sestavijo predvsem na temo časa, natančneje spominjanja – in pozabljanja. Sadeži pozabe so zgovorni že v naslovu, junak se nekega dne zbudi in se ne spominja svojega življenja. Predpišejo mu zdravila proti amneziji, prestavijo ga v neke vrste kolonijo »pozabljivih duš«, toda dlje kot traja njegova rehabilitacija, bolj gledalec dvomi, ali se junak v tem svetu sploh želi spominjati minulih dogodkov. Spomin je kruta stvar, tega se najbolje zavedajo ljudje v totalitarnih režimih, ki so jim skušali prepovedati celo spomin na spomine. Tudi o tem govori film Dragi tovariši!, o fizični karanteni industrijskega mesteca v šestdesetih letih 20. stoletja ter o prepovedi spominjanja – in pričanja. Sistem je bil učinkovit, zgodba o masakru nad prebivalstvom je potrebovala pol stoletja, da je prišla v širšo zavest javnosti. A kjer velja prepoved, se razvije želja po njeni kršitvi, kar na lastni koži občuti iranski cineast Mohammad Rasoulof, čigar Zlo ne obstaja (s katerim je zmagal na Berlinalu) o smrtni kazni v Iranu spregovori brezkompromisno. Rasoulof »ukaz molka« krši dvakratno; prvič, rojake in svetovno javnost spominja, da smrtno kazen v njegovi domovini izvajajo dosledno, hladnokrvno, tako rekoč rutinsko, vsakodnevno, in drugič, na to jih spomni iz »ustvarjalnega pripora«, režiser namreč uradno ne sme ustvarjati in javno nastopati. Na nekaj podobnega skuša oblast spomniti junak Očeta, srbskega festivalskega hita, v katerem razvrednoteni in ponižani oče svoj upor izraža drugače, enako dosledno, a intimno, skoraj mučeniško – in nič manj ganljivo. Čas je pri njem relativen, vzame si ga toliko, kolikor je treba … Kar ni kompatibilno z vrednostnim sistemom junakinje Švica, zvezdnice družbenih medijev in »vplivnice«, pri kateri sta pomembni le instantna medijska pojavnost in slava, pregovorni dvorezni meč, ki ji spodnese tla pod nogami. V primerjavi s svetom kričeče zlaganih podob in cenenega blišča je usoda tihe, zadržane Asistentke morda najbolj zgovorna. Sčasoma vse pride na dan, in tisti, ki se spominjajo, nazadnje spregovorijo.

Simon Popek

Abonma Liffe po Liffu

Od marca do junija 2021
Več terminov

35, 40 EUR

Posamezna projekcija za izven: 6,90 EUR

5. okt. 2020 18:00

Ženske, duševno zdravje in procesi okrevanja

Predava: red. prof. dr. Darja Zaviršek

Spoštovani!

Za predavanje veljajo vstopnice kupljene pomladi.
Sedežni red ne velja, zato vas prosimo, da zasedate le neoznačene sedeže.
Veseli smo, da smo ponovno skupaj …, a s kulturnim razmikom.
 

V zgodovini je veljal rek, da je »normalna ženska nora ženska«; zgodovino medicine in psihologije so preplavljale podobe histeričark, nimfomank in depresivnih žensk. Moški zdravniki in drugi strokovnjaki so jih opazovali, interpretirali njihovo vedenje in jih patologizirali. V drugi polovici 20. stoletja je nastal velik premik v razmišljanju, ki je kontekstualiziral t. im. »žensko vedenje« in stiske; družbeno neenakost, nasilje, spolne zlorabe, skrito diskriminiranje, skrbstveno delo in dvojno obremenjenost, ambivalentna sporočila in zgodovinsko utrjeno nerazumevanje ženskih izkušenj so zamenjali nekdanjo normalizacijo »ženske patologije«. Koncept okrevanja je naredil še korak naprej in iskal odgovore na to, kako lahko ženske izstopijo iz položaja »nemočne žrtve«; kako okrepijo samopodobo, kako se postavijo zase, govorijo o sebi in okrevajo po travmah. Tema predavanja bo pregled procesov, ki vodijo od patologiziranja k okrevanju, medsebojnemu sodelovanju in solidarnosti.

Red. prof. dr. Darja Zaviršek, sociologinja in profesorica socialnega dela, avtorica ter urednica številnih člankov in knjig s področij hendikepa, duševnega zdravja, spolov, nasilja nad ženskami in spolnih zlorab otrok. Je ustanoviteljica in nosilka Katedre za proučevanje socialne pravičnosti in vključevanja ter predsednica Vzhodnoevropske mreže šol za socialno delo. Je izvršna voljena članica Svetovne zveze šol za socialno delo (IASSW), kjer vodi odbor za mednarodne projekte, ter je od leta 2010 svetovna poročevalka za področje zdravja, hendikepa in duševnega zdravja. Od 2009 je članica mreže Akademske mreže za študije ljudi z ovirami – ANED, v kateri je poročevalka za Slovenijo.  

Ženske, duševno zdravje in procesi okrevanja

5. okt. 2020 18:00
Več terminov

10 EUR

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

Abishek Thapar
29. mar. 2020 18:30

Abhishek Thapar: Moj dom na razpotju (My Home at the Intersection) - prestavljeno oz. odpovedano

Prireditev je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje prestavljena oz. odpovedana.

Prireditev je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje prestavljena oz. odpovedana.

Več o prestavljenih/odpovedanih prireditvah>>

Za vse informacije smo obiskovalcem na voljo na info@cd-cc.si, vstopnice@cd-cc.si ali telefonski številki 01/2417-299 vsak delavnik od 10. do 15. ure ter prek zasebnih sporočil na družbenih omrežjih CD.

 

Pripovedovalski performans

V okviru 23. Pripovedovalskega festivala

Leta 1984 se je Pundžab, regija na severu Indije, v kateri je odraščal Abhishek Thapar, znašla v krvavem sporu med khalistanskimi skrajneži in indijsko vojsko, ki se je končal s pogromom nad civilnim prebivalstvom. Sedemletni Abhishek je s starši in sestro zapustil državo. Zdelo se je, da je svoj prvi dom za vedno prepustil pozabi. A leta 2016 se je z družino vrnil na kraj, kjer je nekoč stala njihova hiša. Nastal je intimen pripovedovalski performans za štirideset gledalcev, v katerem Abhishek Thapar s pomočjo različnih predmetov, materialov in dokumentarnega videa gradi pripoved o svojem odraščanju in iskanju izgubljenega doma.

V angleščini.

Abhishek Thapar: Moj dom na razpotju (My Home at the Intersection) - prestavljeno oz. odpovedano

29. mar. 2020 16:00
29. mar. 2020 18:30
Več terminov

10 EUR

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

Nastopa: Abhishek Thapar

20. apr. 2020 19:00

Pravica do prekinitve življenja v času stremljenja po nesmrtnosti - odpovedano

Okrogla miza

Sodelujejo: dr. Borut Ošlaj, zdravnik dr. Dušan Keber;
Vodi: dr. Ali Žerdin

Pogovor o dilemah, s katerimi Harari začenja knjigo Homo Deus: Ali drži, da si človeštvo prizadeva doseči nesmrtnost? Kako podaljševanje življenja ter razvoj bio in nanotehnologije spremenjajo družbo? Komu bo dano, da bo žel sadove znanstvenih revolucij? Kaj znanstveni razvoj pomeni za etične dileme, povezane z evtanazijo?
 

V sodelovanju s Sobotno prilogo Dela

Pravica do prekinitve življenja v času stremljenja po nesmrtnosti - odpovedano

20. apr. 2020 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

10. mar. 2020 20:00

Umetna inteligenca: največja grožnja ali največje upanje? PRESTAVLJENO

Prestavljene ali odpovedane vse prireditve razen razstav
Skladno z uredbo Ministrstva za zdravje smo v Cankarjevem domu vse prireditve do vključno 15. marca prestavili na poznejši datum ali jih odpovedali.
O nadomestnih datumih prireditev oz. načinih vračila kupnine bomo obveščali predvidoma po 16. marcu.

Prestavljene ali odpovedane vse prireditve razen razstav

Skladno z uredbo Ministrstva za zdravje smo v Cankarjevem domu vse prireditve do vključno 15. marca prestavili na poznejši datum ali jih odpovedali.
O nadomestnih datumih prireditev oz. načinih vračila kupnine bomo obveščali predvidoma po 16. marcu.

 Za vse informacije smo vam na voljo na info@cd-cci, vstopnice@cd-cc.si na telefonski številki 01/2417-299 vsak delovni dan med 11. in 13. ter 15. in 18. uro ter prek zasebnih sporočil na družbenih omrežjih CD.




Sodelujejo: dr. Luka Omladič, izvedenec Unesca za etična vprašanja, povezana z umetno inteligenco; dr. Michele Leonardi, direktor IBM Slovenija; Boštjan Špetič, ustanovitelj računalniške družbe Zemanta
Vodi: dr. Ali Žerdin

Izhodišče okrogle mize bo ugotovitev, da so možgani sicer osupljiv organ, a so evolucijsko ustvarjeni za drugačne okoliščine, kot jih oblikuje sodobni svet. Lahko umetna inteligenca to vrzel nadoknadi? Je res inteligentna ali gre zgolj za hiter in učinkovit algoritem?
 

Umetna inteligenca: največja grožnja ali največje upanje? PRESTAVLJENO

10. mar. 2020 20:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI