Scenarij: Katharina Rivilis
Igrajo: Naomi Cosma, David Flores, Bianca Dumais, Rebecca Schulz
Produkcija: Road Movies, Wolfskind Films, 8horses, filmscience

Teme: odraščanje in iskanje lastne identitete, prva ljubezen in intimnost, mladostniško iskanje svobode in neodvisnosti, kulturni šok in življenje med dvema svetovoma
 

V vročem puščavskem poletju Nove Mehike šestnajstletna nemška dijakinja na izmenjavi prvič zares občuti svobodo, osamljenost in nepričakovano nežnost prve ljubezni – v Ameriki, ki se je po 11. septembru za vedno spremenila.

Leta 2001 šestnajstletna Franny kot dijakinja na izmenjavi iz Nemčije prispe v Las Cruces, zaspano puščavsko mesto v Novi Mehiki. Daleč od doma se znajde v svetu, ki ji je hkrati tuj in neustavljivo privlačen. Dnevi minevajo v nerodnih srečevanjih, neznosni vročini in občutku, da nikjer zares ne pripada, medtem ko se v nočeh znajde sama z lastnimi mislimi. 

Ko spozna tihega in nekoliko odmaknjenega fanta Elliotta, v njem prepozna nekaj domačega. Tudi on nosi v sebi podobno osamljenost in melanholijo. Med njima se počasi razvije nepričakovana bližina, nežna in brez velikih obljub – takšna, ki lahko v kratkem času postane zelo pomembna. Ob Elliottu in novih prijateljih Franny prvič zares začuti, da bi lahko našla svoj prostor v tem nenavadnem, sončnem svetu. 

Toda nad tem obdobjem visi občutek minljivosti. Franny ve, da je njeno bivanje začasno in da se bo morala nekoč vrniti domov. Hkrati se Amerika po napadih 11. septembra nenadoma spremeni: nekaj, kar je bilo sprva videti kot brezskrbno leto odraščanja, dobi nov pomen in drugačen pogled na svet. Njena osebna izkušnja se preplete z občutkom negotovosti, ki zajame okolje okoli nje. 

Junija bom odšla je intimna zgodba o prvem občutku svobode, odraščanju in nepričakovanih vezeh, ki lahko nastanejo daleč od doma. Skozi Frannyjino kratko, a intenzivno ameriško leto film govori o tistih izkušnjah, ki jih je težko razložiti, ko se vrnemo domov, vendar ostanejo v nas kot dragocen spomin. Režiserka Katharina Rivilis film gradi na lastnih spominih na izmenjavo v Novi Mehiki leta 2001 in želi gledalcu ponuditi občutek, kot da je tudi sam preživel to leto ob Franny – dovolj dolgo, da se svet po vrnitvi domov ne zdi več povsem enak. 
 

Scenarij: Urša Menart
Igrajo: Anuša Kodelja, Klara Kuk, Matija Vastl, Mojca Fatur, Kaja Ocvirk, Ivana Percan Kodarin, Marjuta Slamič
Produkcija: Vertigo

Teme: prijateljstvo v dobi družbenih omrežij, žalovanje in življenje po izgubi, pričakovanja in resničnost odnosov, razkorak med virtualnim in resničnim življenjem
 

Intimna in duhovita zgodba o dveh ženskah, ki iščeta občutek resnične bližine in pripadnosti, iz njune skupne osamljenosti pa vznikne prijateljstvo, ki mora v resničnem svetu prestati preizkus bližine, pričakovanj in ranljivosti.

Petindvajsetletna Maruša se po težkem obdobju, zaznamovanem z boleznijo in smrtjo mame, umakne na podeželje k odtujenemu očetu. Brez jasne predstave, kaj bi počela s svojim življenjem, se vse bolj zapira vase. Njen vsakdan prekine nenavadno spletno prijateljstvo z Aljo, mlado Slovenko, ki živi in dela v Nemčiji. Tudi Alja se spopada z osamljenostjo, negotovostjo in občutkom, da je njeno življenje obstalo na mestu.

Čeprav se še nikoli nista srečali v živo, se med njima splete nepričakovano močna vez. Skozi pogovore, humor in deljenje vsakdanjih težav druga v drugi najdeta razumevanje, ki ga pogrešata v življenju. Ko Maruša odpotuje v Nemčijo in se njuno spletno prijateljstvo preseli v resnični svet, pa se njuna predstava o bližini začne spreminjati.

Na zaslonu spontano in preprosto je v resničnem življenju veliko bolj zapleteno. Razlike med njima, njune osebne težave in pričakovanja do odnosa postopoma pridejo na površje. Vse, kar je narobe s tabo je duhovita in nežna zgodba o dveh mladih ženskah, ki se ob nenehni digitalni povezanosti soočata z eno najbolj temeljnih človeških potreb – potrebo, da bi nas nekdo zares videl, razumel in sprejel.

Scenarij: Kosara Mitić, Ognjen Sviličić
Igrajo: Eva Kostić, Martina Danilovska, Dame Joveski, Eva Stojčevska
Produkcija: Black Cat Production, December, Art&Popcorn 

Teme: odraščanje in iskanje lastne identitete, pritisk vrstnikov in vključevanje v družbo, odnosi med mladimi, družinska pričakovanja in odnosi
 

Brutalno realističen in iskren prvenec severnomakedonske režiserke Kosare Mitić o turbulentnem obdobju najstništva.

Sedemnajstletna Sara gre z razredom na šolski izlet. Dijaki se stlačijo na avtobus, kjer pojejo, popivajo, izzivajo profesorje. Sara vse skupaj zgolj opazuje. Dogajanje kmalu uide izpod nadzora in Sara je priča spolnemu napadu na sošolko Lino. Vendar pa Sara tudi sama prikriva veliko skrivnost. Ko se avtobus naslednji dan ustavi na grški meji, se sooči z veliko dilemo.

V obdobju, ko se svet okoli nje hitro spreminja, postajajo vse bolj zapleteni tudi njeni odnosi z vrstniki, družino in lastno identiteto. Želja po sprejetosti se prepleta z občutkom nerazumevanja in osamljenosti, hkrati pa se pojavlja potreba po svobodi in samostojnosti. 

Film skozi intimno zgodbo raziskuje čustvene stiske, pritiske okolice in negotovost, ki spremlja iskanje lastnega mesta v svetu in tako ni le zgodba o odraščanju, temveč tudi o trenutku, ko se moraš prvič zares vprašati, kdo si in kakšen človek želiš postati.

Scenarij: Suhayla El-Bushra
Igrajo: Ebada Hassan, Safiyya Ingar, Yusra Warsama, Cemre Ebuzziya, Aziz Çapkurt, Leo Bill
Produkcija: Neon Films, Rosamont

Teme: najstniško prijateljstvo, iskanje pripadnosti in sprejetosti, odraščanje in tvegane odločitve, vera in oblikovanje identitete, islamofobija in družbena izključenost
 

Petnajstletnici, ki doma ne najdeta občutka pripadnosti, pobegneta na nevarno pot proti Siriji, kjer njuno iskanje svobode in novega začetka postavi na preizkušnjo njuno prijateljstvo, vero in predstavo o prihodnosti.

Petnajstletni najboljši prijateljici Doe in Muna živita v Angliji, vendar se nobena od njiju tam ne počuti zares doma. Tiha in zadržana Doe, ki je kot begunka iz Somalije pri treh letih prišla v Veliko Britanijo, ter samozavestna in uporniška Muna, hči pakistanskih staršev, si kljub zelo različnemu značaju delita močno vez in občutek, da se lahko zaneseta druga na drugo. Obe se soočata z rasizmom, diskriminacijo, težavami doma in občutkom, da ju okolje, v katerem odraščata, ne sprejema.

Ko na družbenih omrežjih odkrijeta obljubo drugačnega življenja, skupnosti in svobode, se odločita zapustiti dom in se odpraviti proti Siriji. S svojo naivnostjo, vznemirjenjem in mladostniško samozavestjo se podata na pot, ki jo doživljata skoraj kot pustolovščino. Toda njun prihod v Carigrad se zaplete, ko oseba, ki bi ju morala spremljati do sirske meje, ne pride ponju. Daleč od doma in brez načrta sta nenadoma prepuščeni sami sebi. Kljub strahu in negotovosti se odločita nadaljevati pot.

Med potovanjem skozi Turčijo se njuna predstava o novem življenju počasi sooča z resničnostjo. Srečujeta ljudi, ki jima pomagajo, pa tudi dogodke, ki ju prisilijo, da odrasteta hitreje, kot sta pričakovali. Skozi spomine na življenje, ki sta ga pustili za seboj, vse bolj razumemo, kaj ju je pripeljalo do te odločitve in zakaj je bila obljuba pripadnosti zanju tako privlačna. Film njunih odločitev ne obravnava s preprostim obsojanjem, temveč poskuša razumeti ranljivost dveh mladih deklet, ki si želita predvsem občutka, da nekam pripadata.

Nevesti je tako napeta zgodba o nevarnem potovanju, obenem pa predvsem nežna in empatična pripoved o deklištvu, prijateljstvu in iskanju svojega prostora v svetu. V središču ostaja odnos med Doe in Muno – dekletoma, ki v iskanju novega življenja nevede preizkušata tudi najdragocenejšo stvar, ki jo že imata: druga drugo.
 

Avstrija, 2025, 53' 
Režija: Harry Putz
Scenarij: Harry Putz
Snemalca: Martin Stoni, Harry Putz 

Produkcija: Freiluftdoku 

Filmu sledi pogovor z geografom in glaciologom Mihom Pavškom (ZRC SAZU).

Ledeniki v Vzhodnih Alpah izginjajo, po soglasnem mnenju znanstvenikov nepovrnljivo. Strokovnjaki opozarjajo na spreminjajoče se razmere, posledično so na številnih področjih potrebne prilagoditve. A medtem ko se »večni led« krči in permafrost tali, turizem doživlja razcvet. Poleti se obiskovalci, željni bližnjega srečanja z ledenikom, nagnetejo v kabine žičnic. Pozimi smučišča delujejo s polno paro. Posegi v naravo so vse bolj drastični: stabilizacija pobočij, letne deponije snega, sistemi za umetno zasneževanje, obsežne izravnave terena – tekma s časom.

Rekviem v belem Harryja Putza je pretresljivo filmsko posvetilo izumirajočim alpskih ledenikom. Ob poglobljenih intervjujih dokumentarec znanstvena dejstva presunljivo preplete s čustvi. Film, posnet na štirinajstih ledenikih v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Švici, se sklene z neizogibnim vprašanjem: Kako se želimo posloviti od naših ledenikov?

Harry Putz od leta 2001 deluje kot neodvisni filmski ustvarjalec. Pod psevdonimom FREILUFTDOKU ustvarja gorske in dokumentarne filme ter prejema naročila za reportaže in oglaševalske filme. Od 2015 se kot filmski ustvarjalec vse bolj posveča naravoslovnim filmom, namenjenim varstvu okolja. Leta 2023 je karierni vrhunec dosegel z večkrat nagrajenim dokumentarnim filmom Bis Zum Letzten Tropfen o širitvi hidroelektrarn v njegovi rodni avstrijski  Tirolski.

V sodelovanju s CIPRO Slovenija, društvom za varstvo Alp in Erasmus+ projektom Young glacier voices
 

Pia Rener, kontrabas 
*
Lukas Grum, flavta

Kika Szomi Kralj, klarinet 
*
Vid Verdinek, saksofon

Marija Terezija Kolman, violina 
*
Gabrijel Rakar, violončelo

Brina Podgajski Kampuš, viola
*
Trobilni kvintet FiveBrass (Amadej Štrajhar, Lovro Tavčar, David Tretjak, Blaž Kozjek, Gašper Poprijan)

Bor Patrik Burjan, tolkala 
*
Tevž Kupljenik, oboa