Scenarij: Urška Djukić, Maria Bohr
Direktor fotografije: Lev Predan Kowarski
Montažer: Vlado Gojun
Soscenaristka: Maria Bohr
Scenograf: Vasja Kokelj
Oblikovalka kostuma: Gilda Venturini
Oblikovalka maske: Eva Uršič
Oblikovalec zvoka: Julij Zornik
Snemalec zvoka: Ivan Antić
Igrajo: Jara Sofija Ostan, Mina Švajger, Saša Tabaković, Nataša Burger, Staša Popović, Mateja Strle, Saša Pavček in drugi
Produkcija: SPOK films, Staragara (Jožko Rutar, Miha Černec) 
Koproducenti: Staragara It (ITA), 365 Films (HR), Non-Aligned Films (SRB), Nosorogi (SLO), OINK (SLO)
Pridruženi producent: Sister Production (FR)

Kaj ti je deklica je februarja odprl tekmovalni program Perspektive na Berlinskem filmskem festivalu. Nova sekcija Perspektive se posveča celovečernim debitantskim filmom, s ciljem povečati prepoznavnost novih, nadobudnih avtorjev z drzno in tekočo filmsko govorico, ki predstavlja inovativne poglede na svet.

Sramežljiva in občutljiva šestnajstletna Lucija začne peti v dekliškem pevskem zboru, kjer se spoprijatelji s spogledljivo tretješolko Ano-Marijo. Ko zbor odpotuje na podeželski samostan za vikend intenzivnih vaj, Lucijino zanimanje za temnookega restavratorja postavi na preizkušnjo njeno prijateljstvo z Ano-Marijo in drugimi dekleti. Medtem ko se znajde v neznanem okolju kjer raziskuje svojo prebujajočo se spolnost, Lucija začne dvomiti o svojih prepričanjih in vrednotah, kar zmoti harmonijo v zboru. 

Koproducenti filma so italijanska Staragara IT, hrvaški 365 Films, srbski Non-Aligned Films in slovenska studio NOSOROGI in produkcijska hiša OINK. Pridruženi producent je francoska produkcijska hiša Sister Production. 

Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, evropskega filmskega sklada Eurimages, RTV Slovenija, studia Viba film, italijanskega ministrstva za kulturo - oddelka za kinematografijo, Filmskega sklada in filmske komisije dežele Furlanije - Julijske krajine, Hrvaškega avdio-vizualnega centra, Filmskega centra Srbije, Sklada za skupni razvoj RE-ACT, regije Nove Akvitanije in Ustvarjalne Evrope - MEDIA. Sponzorja sta Arri International support in Evropska prestolnica kulture - GO!2025.



Urška Djukić je s svojim kratkim filmom Babičino seksualno življenje osvojila več kot 50 nagrad, vključno z nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film leta 2022 in nagrado César za najboljši animirani kratki film leta 2023. Med njene prejšnje kratke filme spada tudi The right one, del omnibus filma SEE Factory Sarajevo mon amour, ki je bil premierno predstavljen  v Quinzaine des Réalisateurs na filmskem festivalu v Cannesu leta 2019. Istega leta je Djukićeva sodelovala v 39. izdaji rezidence Cannes Cinéfondation, kjer je razvila projekt Kaj ti je deklica, ki je bil decembra 2023 nagrajen kot najboljši projekt v razvoju (angleško work-in-progress) na filmskem festivalu Les Arcs. Kaj ti je deklica je njen prvenec, ki bo premierno prikazan kototvoritveni film tekmovalne sekcije Perspektive festivala Berlinale 2025.

Urška Djukić – filmografija (izbor)
Dober tek, življenje! (2016, kratki), Lovka (2019, kratki), The Right One (2019, kratki), Babičino seksualno življenje (2021) 

Scenarij: Slobodan Maksimović 
Fotografija: Rožle Bregar 
Montaža: Jurij Moškon 
Nastopajo: Zoran Predin, Oto Rimele, Karpo Godina, Boris Bele, Đorđe Balašević, Boris Cavazza idr. 

Praslovan je čustven in navdihujoč dokumentarec, ki spremlja življenje in uspeh enega najpomembnejših kantavtorjev nekdanje Jugoslavije, Zorana Predina. Film razkriva njegovo pot od mladosti v Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, do vrhunca slave s skupino Lačni Franz in solo kariere, ki je iz njega naredila ikono glasbene scene. 

Slobodan Maksimović – filmografija (izbor) 
Štiri skice za portret Janeza Drozga (2008), Hvala za Sunderland (2012), Tehnika ljudstvu (2015), Od Soče do Sočija (2015), Nika (2016), Kapa (2022) 

Scenarij: Rajko Grlić, Matjaž Ivanišin 
Fotografija: Matjaž Ivanišin, Lev Predan Kowarski, Darko Sinko, Rajko Grlić, Marko Brdar, Marko Cafnik, Matjaž Mrak
Glasba: Drago Ivanuša 
Produkcija: Vertigo 

Dokumentarec o nastajanju gledališke predstave Boris, Milena, Radko in o štirih zelo znanih osebah, ki so jo ustvarile, o pisatelju in režiserju Dušanu Jovanoviću, igralki Mileni Zupančič ter igralcih Radku Poliču in Borisu Cavazzi; zgodba o ljubezenskem trikotniku ter o večplastnem, popolnoma odkritem prepletanju javnih umetniških podob in osebnega življenja protagonistov. 


Razstava/projekcija je del festivala LUV fest, festivala Ljubezni, Umetnosti in Vandranja.

Scenarij: Kenneth Branagh, po drami Williama Shakespeara
Fotografija: Alex Thomson 
Glasba: Patrick Doyle 
Igrajo: Kenneth Branagh, Julie Christie, Kate Winslet, Judi Dench, Gérard Depardieu, John Gielgud, Jack Lemmon, Robin Williams ... 
 

Edina integralna različica Hamleta na filmu. Kenneth Branagh si je drznil Shakespeara prestaviti na film brez okrajšav, nastal je razkošno sproduciran spektakel, katerega dogajanje je sicer prestavljeno v 19. stoletje, a ohranja izvirno elizabetinsko angleščino. 

Branagh ostaja zvest drami, natisnjeni leta 1623, obenem pa uporablja sodobne pripovedne tehnike, številne prebliske, s katerimi razgiba pripoved in v njih upodobi prizore, ki so pri Shakespearu samo opisani, ne pa tudi uprizorjeni, npr. Hamletovo otroško prijateljstvo z Yorickom, ali prizore, na katere drama zgolj namiguje, npr. Hamletovo spolno razmerje z Ofelijo. 

Hamlet je bil premierno prikazan na festivalu v Cannesu leta 1996, pozneje je prejel štiri nominacije za oskarja. Predvajan bo v dveh delih z odmorom. 

Scenarij: Dušan Jovanović, Rade Šerbedžija 
Direktor fotografije: Dejan Dimeski 
Glasba: Tuomas Kantelinen, Vlatko Stefanovski 
Igrajo: Rade Šerbedžija, Mikko Nousiainen, Lucija Šerbedžija, Nebojša Glogovac, Silvija Stojanovska 

Film je bil posnet po istoimenski drami Dušana Jovanovića, ki je v sedemdesetih letih na jugoslovanskem gledališkem prostoru pustila močan pečat. Druga svetovna vojna, Makedonija je pod bolgarsko-nemško okupacijo. Skozi perspektivo osemletnega Zorana doživljamo grozečo izkušnjo vojne in razpad njegove družine. Mama Lica se, da bi pripomogla k preživetju družine, s strahom zaplete v na videz romantično zvezo z nemškim oficirjem. Zoranov stric Gjorgij, ki postane žrtev nacističnega nasilja, se po daljšem času vrne domov kot invalid ter svoje trpljenje in občutek nemoči utaplja v alkoholu … 
 

Razstava/projekcija je del festivala LUV fest, festivala Ljubezni, Umetnosti in Vandranja.

Jezik: mongolščina.
Podnapisi: slovenščina.

Tajga, znana tudi pod imenom borealni gozd, predstavlja približno 17 % zemeljske površine in se ponaša z največjo gostoto rek in izvirov na svetu. Zaradi nedotaknjenih gozdov in čistih vodotokov Mongolije so tamkajšnji ljudje skozi tisočletja ohranili nomadski način življenja, ki pa je zaradi neodgovornega ravnanja z naravo zdaj ogrožen. Bodo zmogli obnoviti svoje bogate ekosisteme?

Spoštovani!
Sporočamo, da je pogovor Patricije Maličev z Jovanovićevimi sodelavci in sopotniki, v sredo, 15. januarja 2025, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma zaradi bolezni odpovedan oz. bo prestavljen na poznejši datum. 
Za nov termin bodo veljale iste vstopnice. 
Zahvaljujemo se za razumevanje. 

*****

Ob pregledni razstavi o Dušanu Jovanoviću, enem najpomembnejših jugoslovanskih režiserjev in dramatikov druge polovice 20. stoletja, Slovenski gledališki inštitut in Cankarjev dom pripravljata pogovor z njegovimi sodelavci in sopotniki. Jovanović je zaznamoval razvoj slovenskega in jugoslovanskega gledališča v EG Glej, Slovenskem mladinskem gledališču in KPGT, s svojimi dramami, kakršni sta Osvoboditev Skopja in Karamazovi, pa je postal eden glavnih kulturnih disidentov.

O njegovem delovanju in življenju bodo v pogovoru s Patricijo Maličev spregovorili igralki Milena Zupančič in Saša Pavček, kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Ljubiša Ristić.

Produkcija razstave Dušan Jovanović – kulturni terorist: Slovenski gledališki inštitut in Cankarjev dom 

Scenarij: James Mangold, Jay Cocks, po knjigi Dylan Goes Electric! Elijaha Walda
Fotografija: Phedon Papamichael 
Igrajo: Timothée Chalamet, Elle Fanning, Edward Norton, Monica Barbaro, Scoot McNairy 
DIstribucija: Blitz

Mangold biografira zgodnje obdobje Boba Dylana v New Yorku, od prvih dni, ko je leta 1961 iz Minnesote prispel v Veliko jabolko, da bi obiskal bolnega Woodyja Guthrieja, do znamenitega koncerta na folk festivalu v Newportu leta 1965, ko je občinstvo in organizatorje šokiral z električnim nastopom. Glasbena drama o vzponu »glasu generacije«, v kateri vse Dylanove pesmi odpoje igralec Timothée Chalamet, v ospredje postavi zvezdnikovi zgodnji zapleteni romantični razmerji s Sylvie Russo in Joan Baez, pa tudi njegov odnos z oboževalci in mediji, ki se jim je izogibal v velikem loku. 

Scenarij: Laila Stieler
Fotografija: Judith Kaufmann
Igrajo: Liv Lisa Fries (Hilde Coppi), Johannes Hegemann (Hans Coppi), Lisa Wagner (Anneliese Kühn), Alexander Scheer (duhovnik Harald Poelchau), Emma Bading (Ina Ender-Lautenschläger), Sina Martens (Libertas Schulze-Boysen), Lisa Hrdina (Grete Jäger), Lena Urzendowsky (Liane Berkowitz), Hans-Christian Hegewald (Albert Hößler), Nico Ehrenteit (Harro Schulze-Boysen), Jacob Keller (Heinrich Scheel)
Producent: Pandora Film Produktion
Distribucija: Cinemania
Prodaja: Beta Cinema
 

V ospredju resnične zgodbe o ilegalnem delovanju v času nacistične Nemčije je preprosta, a pogumna mlada ženska, ki je v nacističnih zaporih vse do konca kljubovala režimu s pokončno držo in vero v človeško dobroto.

Berlin, 1942. Neopazna, prijazna in sočutna Hilda, ki se načeloma ne briga za politiko, se znajde v odporniškem gibanju, poznanem pod imenom Rdeči orkester. Tam spozna Hansa, malce sramežljivega mladeniča, ki skupaj s prijatelji skrbi za tajno radijsko zvezo z odporniškim gibanjem. Kljub neprestani nevarnosti Hilda preživi še eno srečno poletje v žaru zaljubljenosti in Hansovem objemu. A naposled je delovanje odpornikov razkrito in po nizu aretacij se tudi sama znajde v zaporu. Čeprav sluti, da bo obsojena na smrt, se kljub nosečnosti ne preda malodušju. S svojo pokončno držo postane obraz vseh tistih Nemcev, ki niso hotel sodelovati v ideološki zaslepljenosti Tretjega rajha.