Osupljiv križanec glasbenega dokumentarca ter srdite kritike kolonializma in destruktivnosti kapitalističnih sil med dekolonizacijo konec petdesetih in v začetku šestdesetih let. V času, ko so afriške države po vrsti razglašale neodvisnost ter so države tretjega sveta ustanavljale gibanje neuvrščenih, sta močno zanihala tudi tehtnica in vpliv ZDA v Združenih narodih. V tem času je osrednje bojišče kapitalističnih in komunističnih sil postala novonastala Demokratična republika Kongo, ki je pod vodstvom premierja Patrica Lumumbe želela prevzeti nadzor nad neprecenljivimi rudniki urana in drugih mineralov, predvsem pa se otresti večstoletne nadvlade Belgije. V tem času je ameriška vlada v Afriko kot »glasbene ambasadorje« pod krinko »misije miru« ter odvračanja pozornosti pošiljala svoje največje jazzovske glasbenike, Louisa Armstronga, Maxa Roacha, Nino Simone in druge, kar je Johanu Grimonprezu ponudilo snov za prvovrstno mešanico tematske in glasbene eksplozivnosti.

»Obstaja nekaj, kar kongovski pisatelj In Koli Jean Bofane v filmu poimenuje nenehno razvijajoči se ‘algoritem Congo Inc’: algoritem, izpopolnjen nekje med Washingtonom, Londonom, Brusljem in Kigalijem, kjer se je družba Congo Inc. uveljavila kot globalna dobaviteljica strateških surovin za vojno v vesolju. Teza Congo Inc. je, da so vsako veliko vojno večinoma omogočale in napajale surovine, ki jih je zagotavljal Kongo. V prvi svetovni vojni je bil to kavčuk, med drugo svetovno vojno visokokakovostni uran, v Vietnamu baker za neskončno število nabojev, poslanih na bojišče, danes pa strateške surovine za vojno v vesolju.« (Johan Grimonprez)

Fotografija, montaža, obdelava zvoka: Miguel Cortes Costa
Zvočni zapis, gibljiva grafika, animacija: Carolina Castro Almeida
Scenarij:Dinis M. Costa
Pripovedovanje: Sara César
Izvirna glasba: Rikkyu in Miguel Mateus Pinheiro
Zvočna post-produkcija: BillyBoom Sound Design
Kolorist: Francisco Costa
Stop motion: Rui Telmo Romao
Koproducent: Real Ficçao
Financiranje: sredstva EGP
Lengalenga filmes

Projekciji sledi pogovor z Blanko Ravnjak z Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Vodil ga bo Damjan Vinter.

Film Nazaj k naravi (Silvestres) ponuja navdušujoč vpogled v oblikovanje divjega cvetočega travnika, ambicioznega projekta v središču mesta Oeiras, kjer mestni svet želi zaustaviti upad opraševalcev na posestvu enega najmočnejših in najbolj kontroverznih ministrov v zgodovini Portugalske: markiza Pombala.

Ob sledenju prizadevanj ekipe biologov za oživitev naravnega cvetočega travnika, film razkriva še druge zanimive trenutke. Od pegaste sove, prebivajoče v spomeniško zaščiteni stavbi, ki pooseblja odpornost divjih živali v urbanem okolju, do biologa, ki na svojem domu ustvarja posebno vez s divjimi čebelami, da bi jih pozneje naselil na prerojeni naravni travnik. 
Dokumentarec se poglablja v izzive, s katerimi se spoprijema ekipa naravovarstvenikov ob spreminjanju namembnosti markizovega posestva ter osvetljuje njihovo osebno rast in poglede na zelene površine v urbanem okolju. 
Nazaj k naravi slika živahen portret mesta, zaznamovanega z zapuščino kmetijske vizije markiza Pombala in močjo kolektivnega delovanja, ter kliče k razmisleku o možnostih usklajevanja urbanega razvoja z ohranjanjem naravnega okolja.

https://www.lengalengafilmes.com/silvestres
 

Privlačen in veder film spremlja nemškega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Günterja Grassa v obdobju dveh let, med pisanjem njegove avtobiografije Beim Häuten der Zwiebel (Pri lupljenju čebule).

V tem času film prikazuje Grassovo udeležbo na različnih dogodkih, kot so branja, politične kampanje, podelitve nagrad in srečanja s prevajalci v njegovem rojstnem Gdansku, danes poljskem mestu, ki se je takrat imenovalo Danzig. Prav tako ga filmska ekipa spremlja na potovanju v Pariz, kjer skupaj s hčerko, igralko Helene Grass, nastopa na odru s programom igrive in provokativne nemške romantične ljudske poezije, Des Knaben Wunderhorn, izjemne zbirke ljudskega slovstva, ki sta jo med letoma 1805 in 1808 izdala Achim von Arnim in Clemens Brentano.

Film vključuje intervjuje s prijatelji in kolegi, kot so Salman Rushdie, Amos Oz, Hans Magnus Enzensberger in Tadeusz Rózewicz, nastopajo založnik Gerhard Steidl, Grassova prijateljica, vplivna založnica Maria Sommer, nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder in drugi, ki osvetljujejo različne vidike Grassovega življenja in dela.

Pomemben del dokumentarca se osredinja na razkritje iz leta 2006, ko je Grass priznal, da je bila enota wehrmachta, v kateri je pristal kot 17-letnik, v resnici enota Waffen-SS, kar je povzročilo številne polemike. Film raziskuje, kako je to priznanje vplivalo na njegovo življenje in delo ter kako se je s tem soočal.

Skozi kombinacijo opazovanj in intervjujev film ponuja intimen vpogled v Grassovo vsakdanje življenje, njegovo umetniško ustvarjanje in politično angažiranost, hkrati pa osvetljuje kompleksnost njegove osebnosti in vpliv njegove preteklosti na njegovo delo.



Projekciji dokumentarnega filma sledi kratek pogovor z dr. Dieterjem Stolzem in prof. dr. Gertrude Cepl-Kaufmann.

Slovenski podnapisi

Partnerji projekta: Goethe-Institut Ljubljana, Cankarjev dom, Oddelek za germanistiko FF UM, založba Kulturni center, Lutkovno gledališče Maribor – Film v Minoritih, Javna agencija za knjigo, Mestna občina Maribor, DAAD in Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Akademik dr. Jože Pirjevec je avtor monumentalnih knjig Partizani (2020) in Tito in tovariši (2011). Med gostovanjem profesorja Pirjevca bo predvajan tudi intervju s Friderikom Hrastom, zadnjim še živim partizanskim tiskarjem.

Povezuje: dr. Ali Žerdin, kustos Muzeja tiska, novinar in urednik Sobotne priloge Dela
 

Zaključna baletna produkcija Moji baletni koraki vas popelje na travnik, katerega prebivalci dobijo povabilo na poletno zabavo. Ju hu hu, poletna zabava na travniku za vse! Tudi za vas! Dobrodošli!

Nastopajoči: plesalke in plesalec Mojih baletnih korakov
Koreografija: Nuša Košti skupaj s plesalkami in plesalcem Mojih baletnih korakov
Scenografija: Kaja Orel
Kostumografija: Gaja Novak in Zdenka Črnčič

Dr. Božo Repe, profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti in avtor knjige S puško in knjigo.

Povezuje: dr. Ali Žerdin, kustos Muzeja tiska, novinar in urednik Sobotne priloge Dela

Na večeru bosta gostovala dr. Mateja Ratej, publicistka in avtorica knjige Svastika na pokopališkem zidu (2021), ki govori o vzniku hitlerizma na Štajerskem, ter publicist in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič. 

Povezuje: dr. Ali Žerdin, kustos Muzeja tiska, novinar in urednik Sobotne priloge Dela

Tržaški filozof in publicist Jernej Šček bo gostil italijanskega zgodovinarja in profesorja na pariški univerzi Science Po, Maria Del Pera. Del Pero je izvedenec za zgodovino sveta in Združenih držav Amerike. 

Izhodiščno besedilo, iz katerega je nastala ideja za gledališko predlogo, je Smrt in deklica I–V (Drame princes) pisateljice Elfriede Jelinek.
Predstava pred nas postavi norost današnjega sveta, v katerem utripa nepregledna množica novic, zgodb, želja, hrepenenj, pogledov . . . Stare zgodbe in načela se prepletajo z novimi; zakoreninjeni predsodki se drobijo in dobivajo nove podobe; novi tehnološki dosežki aktivno posegajo v naša vsakdanja življenja in mešajo navade, stereotipe, ki so toliko let veljali v družbi. 
Vsi ti impulzi so strnjeni v gledališki prikaz, ki mu na točki preloma »zmanjka napajanja« in ugasne. Kaj ostane, ko vsa navlaka, vse površinsko današnjega vrvenja izgine, se izklopi, ne obstaja več?
Kaj je tisto, kar je spodaj, pod plastmi virtualnih in utopičnih predstav o tem, kdo smo, kam gremo in kaj si želimo?

»Bi limonado? Samo da bo dovolj sladka …«

Skorajda odrska telenovela, ki popelje skozi zaplete, razplete, zaslepljenost, romance in vse prelepe politične zablode, ki krasijo naš svet ...