Med predavatelji sodelujejo Polonca Oberč Jereb, Peter Slapšak, Mateja Zavadlal in Sean Swarner.

Spominčica - Alzheimer Slovenija, Slovensko združenje za pomoč pri demenci, organizira 13. mednarodno konferenco o demenci ASK 2026 Demenca danes: Izzivi in rešitve!, ki bo pomembna priložnost za strokovno razpravo o zdravstvenih in socialnih inovacijah na področju demence.

Vodilni domači in tuji strokovnjaki s področja demence bodo predstavili najnovejša znanstvena spoznanja, dosežke in primere dobrih praks.

Program konference je na voljo TUKAJ.

Plesne miniature

Duet 
Nastopata: Ana Štular in Nika Gašperčič
Produkcija: Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana (SVŠGUGL)

Solo
Nastopa: Ana Štular
Produkcija: Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana (SVŠGUGL)

Solo 
Nastopa: Nika Gašperčič
Produkcija: Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana (SVŠGUGL)

Solo 
Nastopa: Alina Seliškar
Produkcija: Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana (SVŠGUGL)

Come together (right now)

Plesna predstava kolektiva Šik
Med seboj smo pritegnjeni kot vešče k plamenu. Zbiramo se kot nevihte, ki se kujejo na obzorju — nepredvidljive, električne, žive. Skupnost ni mehko mesto; je požar povezanosti. Skupnost ni udobje — je vžig. Tiha nevarnost, ki od nas zahteva, da se pokažemo resnični.

Ob neskončni polarizaciji je »come together (right now)« povabilo k temu, da se začnemo gibati eden proti drugemu. Ni presenetljivo, da se danes oziramo nazaj k trenutku, ko so se pojavili beatniški pesniki, glasbeniki in hipiji. Tako kot takrat tudi danes živimo v globalni krizi, za katero se zdi, da nima preprostih rešitev. Čeprav bi nekatere lahko bile: Come together, make love not war itd. Morda zveni patetično in utopično. Ostanimo pragmatični in praktični znotraj tega viharja: Kaj pomeni združevanje tistega, kar sodi skupaj? Plesa in glasbe? Dveh teles? Petih teles? Enega giba in naslednjega giba? Kako se lahko ujemamo –
fizično in prostorsko? Kako lahko dopolnimo tisto, kar je nepopolno? Kako smo lahko povezani in usklajeni ter hkrati ohranjamo lastno integriteto?

Uprizoritev je nastala kot učni komad za maturitetno obravnavo dramskega besedila W. Mouawada: Požigi. V besedilo smo vstopali na impro način, aktivno, s kolektivnim branjem in z minimalnimi, revnimi ali surovimi gledališkimi izraznimi sredstvi vmes oživljali podobe, dramske osebe, like in zgodbo. Zagnati smo hoteli bralni mehanizem, ki vzpostavlja uprizoritveno učno strategijo, in odpira nove možnosti interpretacije dramskih besedil. Branje smo obdržali kot del uprizoritve, ki vizualno sporoča, da gre za delo z besedilom, za analizo besedila in predstavo o njem. Besedilo razkriva temačno ojdipovsko obarvano zgodbo zamolčane družinske preteklosti sprva deklice Naval Marwan, nato vojakinje in ženske, ki poje, ali zapornice št. 72 v zloglasnem zaporu Khiam med libanonsko državljansko vojna v letih od 1975 do 1990.

Predstava se osredotoča na človeško zlo in muko, ki jo človek povzroča drugemu, ter na idejo spremembe – na spoznanje, da oseba ne more biti hkrati nekoliko ena in nekoliko druga, ter da na svetu ne moreta sočasno obstajati dve razklani različici iste osebe. Skozi igro prikazuje notranje preobrazbe likov ter njihovo končno združenje z uporabo simbolike in grotesknih podob v dialogu in scenografiji.
 

Projekciji filma sledi pogovor z doc. dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo. Vodil ga bo Damjan Vinter.

Očarljiv portret devetdesetletne Agathe Bock, kanadske "tavžent mojstrice", ki že vse življenje živi na odročnem posestvu, kjer ji ogromen vrt in narava dajeta vse za preživetje. Agatha, nikoli poročena ali kakor koli povezana z imperativi sodobnega sveta, je najboljša reklama za danes popularne krilatice o trajnosti, zelenem prehodu in življenju v sozvočju z naravo. Potrošništvo ji je neznan pojem, vedno je polna uporabnih nasvetov o kuhanju, vlaganju, shranjevanju, sajenju, vzdrževanju vrta ali hišnih popravilih. Agatha nikoli ničesar ne zavrže, vse je mogoče popraviti ali uporabiti v druge namene; vse je lično pospravljeno, popisano, katalogizirano, vedno na dosegu roke. Potret življenjske nepopustljivosti in vitalnosti.

Filmografija
Agatin almanah (Agatha's Almanac, 2025)

Vabljeni na uvodni dogodek 58. mednarodnega pisateljskega srečanja. Na okrogli mizi bodo sodelovali turški pisatelj Burhan Sönmez, predsednik Mednarodnega PEN-a, hrvaška avtorica in aktivistka Luiza Bouharaoua in Germán Rojas, predsednik mednarodnega Odbora pisateljev in pisateljic za mir. V ospredju razprave bosta vloga literature ter odgovornost pisateljev in pisateljic v času globalnih kriz, pri čemer bo poseben poudarek na ustvarjanju v razmerah omejene svobode in moči tam, kjer so glasovi utišani. Pogovor bo moderirala pisateljica Selma Skenderović, predsednica Mladega PEN-a.

Uvodoma bo spregovorila dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo Republike Slovenije.

Pogovor bo potekal v angleškem jeziku s simultanim prevajanjem v slovenščino.

Častna pokroviteljica letošnjega srečanja je predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.

Selma Skenderović (2001) je predsednica Mladega PEN-a. Pri 19 letih je kot najmlajša avtorica zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava? je bil nominiran za različne nagrade in preveden v več jezikov. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen romaneskni prvenec In če vsi pozabijo.

Burhan Sönmez (1965) je turški pisatelj kurdskega rodu, predsednik PEN International. Sprva je pisal poezijo, v izgnanstvu v Veliki Britaniji je začel tudi prozo. Napisal je šest romanov Sever (2009), Grehi in nedolžni (2011), Istanbul, Istanbul (2015), Labirint (2018), Kamen in senca (2021), Ljubimci Franza K. Prevedeni so v kar dvainštirideset jezikov, Istanbul, Istanbul tudi v slovenščino. Sönmez se ob pisanju občasno ukvarja še s prevajanjem, pisal pa je tudi za različne časopise ‒ med drugimi za The Guardian, Der Spiegel in La Repubblico. Je član Hughes Halla in Trinity Collegea Univerze v Cambridgeu, predaval je na številnih univerzah. Je dobitnik nagrade Václav Havel (2017).

Luiza Bouharaoua (1985) je hrvaška pisateljica ter vsestransko dejavna in angažirana ustvarjalka na področju kulture, ustanoviteljica nevladne organizacije Scribonauti, ki skrbi za umetniške programe za marginalizirane skupine, predvsem otroke in mladostnike v otroških domovih ter odrasle v zaporih in kaznilnicah. Ali smo bili to mi (2025, Cankarjeva založba) je njen prvenec, za katerega je prejela več nagrad, med njimi tudi SEP, ki jo podeljujejo v sklopu festivala Vilenica.

Germán Rojas, pesnik in pisatelj, je bil rojen v Santiagu, Čile. Od leta 2022 je predsednik Odbora pisateljev in pisateljic za mir pri Mednarodnem PEN. Med Pinochetovim režimom je bil zaprt in mučen, nato izgnan iz Čila. Objavil je tri pesniške zbirke: María-María, nagrajeno z nagrado Vittorio Bodini v Italiji, El Árbol Quebrado s predgovorom velikega čilskega pesnika Raúla Zurite ter De amor y travesías, ki je bila nedavno predstavljena na knjižnem sejmu v Buenos Airesu. Njegove pesmi so bile objavljene v antologijah v Kanadi, Čilu, Franciji, Hondurasu, Portoriku, Srbiji, Sloveniji, Španiji in Urugvaju. Med letoma 1977 in 2017 je delal pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

 

Scenarista: Metod Pevec, Olga Michalik
Sodelavec pri scenariju: Vladimir Milošević 
Producent: Danijel Hočevar
Direktor fotografije: Metod Pevec
Kamera: Dejan Ulaga, Gaja Naja Rojec
Montažerka: Olga Michalik
Svetovalec pri montaži: Ivo Trajkov
Kolorist: Emil Svetlik
Oblikovalec zvoka: Julij Zornik

Produkcija Vertigo Ljubljana
V koprodukciji z RTV Slovenija
V sodelovanju s Filmskim studiom Viba film
Finančna podpora Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije

Režiser in psihiater se skupaj odpravita v osrednji slovenski zapor na Dobu. Režiser verjame, da so tam zaprte tudi zgodbe, psihiater verjame, da lahko s svojo metodo psihodrame obsojencem odpre odrešujoč ustvarjalni prostor in pogled v prihodnost. Osvobojeno ozemlje v zaprtem območju?

»Vsa kazniva dejanja so dobrodošla.« Tudi te besede so bile izrečene na avdicijah v centralnem slovenskem zaporu na Dobu. Za poldrugo leto dolg eksperiment s psihiatrom in filmsko kamero so se odločili večinoma obsojeni za najhujša kazniva dejanja: nedovoljena trgovina z drogami, ilegalni prevozi migrantov, oboroženi ropi, spolni delikti in umori. Skupina zelo različnih obsojencev je v dolgem psihodramskem druženju prehodila pot od otroštva do negotove prihodnosti po prestani kazni. Izkaže se, da kriminalna identiteta ni nekaj preprostega, kot se zdi na straneh črne kronike, prav tako je ni mogoče pripisati eni sami osebi. Kriva sta najmanj oče in sin in še kdo in še kaj. Obsojeni na 30, 20, 17, 15 ... skupaj 105 let kazni zapora prej ali slej trčijo ob najgloblje eksistencialno dno. Tam ni denarja, ni gangsterskega ponosa, ni prijateljev, tam je tako malo ali nič, da se pojavi presenetljiva potreba po duhovnosti in ustvarjalnosti. Tam smo se srečali.

O režiserju
Metod Pevec, rojen leta 1958 v Ljubljani, je izkušen filmski režiser in scenarist, pisatelj in igralec. Režiral je številne igrane in dokumentarne filme, med katerimi izstopajo Carmen (igrani, 1996), Pod njenim oknom (igrani, 2003), Lahko noč, gospodična (igrani, 2011), Aleksandrinke (dokumentarni, 2011), Vaje v objemu (igrani, 2012), Dom (dokumentarni, 2015) in Jaz sem Frenk (igrani, 2019). Je prejemnik nagrad zlata arena za režijo na filmskem festivalu v Pulju leta 2011 in 2020 za najboljšo režijo filmov Lahko noč, gospodična oziroma Jaz sem Frenk ter več nagrad vesna na Festivalu slovenskega filma, med njimi za najboljšo režijo filma Vaje v objemu ter za najboljša dokumentarna filma Aleksandrinke in Dom leta 2011 in 2015. Leta 2013 je za svoje režijske dosežke prejel najvišje slovensko kulturno priznanje, nagrado Prešernovega sklada. 

Producenta: Marko Kumer, Mojca Pernat
Scenarij: Simon Horvat
Direktor fotografije: Mitja Mlakar
Snemalci: Mitja Mlakar, Marko Kumer Murč, Katrin Weissler, Gregor Ravnik 
Montaža: Ambrož Pivk
Produkcija: Rusaalka, Film Factory 

Drežniška koza je kritično ogrožena. Skupaj s to edino avtohtono slovensko pasmo, ki kraljuje na strmih pobočjih Severne Primorske, sta ogroženi tudi biotska raznovrstnost države ter etnografska, kulturna in duhovna dediščina lokalnega okolja. Izumrtje drežniške koze bi pomenilo konec generacij dolgo trajajoče harmonije med človekom in naravo ter kmetijskega modela, ki ga danes prepoznavamo kot temelj trajnostnega razvoja. Film prikazuje še nikoli videne dokumentarne posnetke koz v njihovem naravnem okolju na nedostopnih alpskih pečinah, ob tem pa pripoveduje zgodbe domačinov, ki s svojim znanjem in modrostjo, preneseno iz roda v rod, skušajo preprečiti neizogibno.

Marko Kumer Murč je režiser in producent, specializiran za dokumentarne in nagrajene kratke filme. Ustanovitelj produkcij EnaBanda in Rusaalka. Pobudnik delavnice scenaristike Kratka scena in soustanovitelj združenja mladih producentov Prodorni producenti.

Filmografija: 
Zelena utopija (2013) 
Mesto svetlobe (2017) 
Jezik enakopravnosti (2019) 
Druga stran cevi (2023)
Janko (2023) 
Drežniška koza in njeni ljudje (2025) 

Scenarij: Fabrice du Welz, Domenico La Porta
Fotografija: Manu Dacosse
Montaža: Nico Leunen
Igrajo: Anthony Bajon (Paul Chartier), Alba Gaïa Bellugi (Jeanne »Gina« Ferrara), Alexis Manenti (Luis Catano), Sergi López (Marcel Dedieu), Laurent Lucas (Charles Hinkel), David Murgia (Didier Renard), Béatrice Dalle (Rita), Lubna Azabal (Mme Santos), Jackie Berroyer (Jack Dolman), Mélanie Doutey (Juge Remacle), Félix Maritaud (Roberto Santos)

Producenti: Jean-Yves Roubin, Cassandre Warnauts, Manuel Chiche, Violaine Barbaroux
Produkcija: Frakas Productions
E office@frakas.be
& The Jokers

Format: DCP, barvni
Dolžina: 155'
Festivali, nagrade (izbor):
Benetke 2024, Sitges 2024, Lizbona2024

Prodaja: WTF Films
E sales@wtfilms.fr

Zgodba o policistu, ki sodeluje pri iskanju pedofilskega serijskega morilca, temelji na resničnem primeru Marca Dutrouxa. Psihološki triler ponuja poglobljen portret posameznika in naturalistično fresko sicilijanske skupnosti v Belgiji sredi devetdesetih.

Paul je mlad in idealističen policist, ki išče odrešitev v spoštovanju zakona in reda, saj je odraščal v težkih razmerah – njegov oče je bil kaznjenec, mama pa prostitutka. A te spomine je že davno zakopal. Zdaj spretno krmari med službenimi ambicijami in veliko sicilijansko družino, ki ji pripada njegova zaročenka Gina. Ko se po skrivnostnem izginotju dveh deklet pridruži tajni operaciji z imenom Maldoror, ne sluti, da ga bo nova naloga povsem prevzela. Medtem ko preiskavo zloglasnega pedofila Marcela ogrozijo nesoglasja med policijo, žandarmerijo in kriminalističnim oddelkom, se Paul, razočaran nad neučinkovitostjo pravnega sistema, sam poda na lov za storilcem.

Fabrice du Welz
Rojen leta 1972 v Belgiji. Študiral je na Konservatoriju dramskih umetnosti v mestu Liège in na filmski šoli INSAS v Bruslju. V devetdesetih letih je režiral številne filme na super osmičko in pisal skeče za Canal+. Nase je opozoril že s kratkim filmom Wonderful Love, pri petindvajsetih letih pa je posnel svoj celovečerni prvenec Calvaire, ki je bil prikazan na canskem festivalu.

Filmografija (izbor)
2004 Calvaire (The Ordeal)
2008 Vinyan
2014 Alléluia (Alleluia)
2016 Message from the King
2019 Adoration
2024 La Passion selon Béatrice (The Passion According to Béatrice)
2024 Maldoror