Projekciji sledi pogovor na okoljevarstveno temo. 

Otok sv. Helene v južnem Atlantiku je bil milijone let zgolj vulkanska kamnita gmota, dokler ga angleški viktorijanski botaniki na začetku 19. stoletja niso spremenili v tropski paradiž. V otoku so prepoznali strateški pomen na poti v Južno Ameriko ali Azijo, z umetnim ustvarjanjem biotske raznovrstnosti in v prizadevanju po samooskrbi pa so pomembno spremenili njegovo izvirno podobo. V 21. stoletju se znanstveniki vračajo na »kraj zločina«, saj v procesu geoinženirstva celotnega planeta in osvajanja tujih planetov iščejo dodatne odgovore. TerraForma odpira oči in ponuja razmislek o invazivnem poseganju v nevsakdanje habitate.
 

Od 13. leta 
Trajanje: 45 minut

Igra: Tina Vrbnjak
Avtorici besedila: Tina Vrbnjak in Ana Duša
Dramaturgija: Ana Duša
Izvršna produkcija: Mija Špiler
Produkcija: Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom in KUD S. N. G.

Tako imenovani informativni performans oz. učna ura Stereotipi v literaturi, primer: ženska, ki spi je projekt, namenjen osnovnošolcem od 7. do 9. razreda ter 1. in 2. letnikom SŠ (z minimalnimi prilagoditvami glede na vsakokratno publiko).

Na primeru vsem znanega motiva o uspavani lepotici želimo pokazati, kako pravzaprav literatura odseva mišljenje časa, v katerem je bilo neko literarno delo zapisano, in kako pomembno je to zavedanje za njegovo interpretacijo. To nam lahko pomaga razumeti razvoj človeške družbe, vendar samo v primeru, da se zavedamo, kako se je miselnost skozi čas spreminjala.

Izbrali smo pravljico kot žanr, ki ga vsi poznamo, a malokdo ve, da se nenehno spreminja. V projektu bomo to pokazali skozi konkretne primere opisovanja istega pravljičnega motiva, ki ga vsak čas interpretira v skladu s svojim razumevanjem določenega družbenega vprašanja.

Motiv uspavane ženske (najbolj znane pod imenom Trnuljčica), ki je brez lastnega zavedanja in privolitve objekt moškega poželenja, v sodobnih refleksijah velja za enega najbolj problematičnih. S spremljanjem razvoja motiva od italijanske verzije iz 17. stoletja, pri kateri je to dejstvo obravnavano humorno, do sodobnih interpretacij, v katerih ženska objektivizacijo odločno zavrača, bodo učenci in dijaki lahko oblikovali lastno stališče do enega ključnih vprašanj sodobne demokratične družbe, hkrati pa bodo na konkretnem primeru razumeli, zakaj je treba vso literaturo brati s kritično distanco do konteksta, v katerem je bila napisana.

Predstava vsebuje delno igrano pripoved z razlagalnimi elementi, v katerih bodo učenci in dijaki vabljeni k aktivni udeležbi.
 

Od 5. leta
Trajanje: 45 minut

Idejna zasnova, izbor zgodb in pripoved: Špela Frlic
Avtor glasbe in songov, električna kitara, glas: Andrej Fon
Soavtorica glasbe, harmonika, glas: Tea Vidmar
Producent: Zavod Homo Narrans, Cankarjev dom

Kot je ugotovil že ruski raziskovalec pravljic Vladimir Propp, imajo vse čudežne pravljice podobno strukturo, nove pravljične različice pa nastajajo s spretnim kombiniranjem končnega števila elementov. Pravljično kombinatoriko obvlada tudi troglavi Bajkomat – pripovedovalka Špela Frlic in dva izkušena glasbena improvizatorja Tea Vidmar in Andrej Fon – ki poslušalce zvabi v pravljični gozd, med pravljične motive vseh vrst, pri tem pa jim mimogrede razkaže tudi drobovje čudežne pravljice. Ustvarjalci razpolagajo z obsežnim motivnim in žanrskim repertoarjem ljudskih pravljic z vsega sveta, njihov izbor in interpretacijo pa sproti prilagajajo konkretnemu občinstvu.

Trajanje: 1 ura in 10 min
 

David Tretjak, rog
Maja Klinar, klavir
*
Ana Miculinić, violončelo
Sven Brajković, klavir

Spored:
Francis Poulenc, Elegija za rog in klavir
Richard Strauss, Koncert za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11
Richard Strauss, Andante za rog in klavir

*

Dina Slama (1941), Chant za solo violončelo
Johannes Brahms, Sonata za violončelo in klavir št. 1 v e-molu, op.38 
Moritz Laßmann (1987), Romanca za violončelo, klavir in godalce (priredba za violončelo in klavir)

David Tretjak je glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Slovenj Gradec pri prof. Martinu Šmonu. Kot tekmovalec na Temsigu in mednarodnih tekmovanjih (Svirel, Varaždin Woodwind & Brass) je osvojil več zlatih plaket in nagrad. Šolanje je nadaljeval v Velenju pri prof. Gregorju Dvorjaku, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Robertu Predniku, zdaj študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Boštjanu Lipovšku. Na državnem tekmovanju Temsig je leta 2020 in 2023 osvojil zlato plaketo ter prvo in drugo nagrado. Redno sodeluje z orkestri, kot so Simfonični orkester Akademije za glasbo, Simfonični orkester RTV Slovenija, Pihalni orkester Akademije za glasbo in Slovenska filharmonija. V študijskem letu 2024/25 je bil na izmenjavi ERASMUS v Düsseldorfu pri prof. Mahirju Kalmiku. Svoje znanje je izpopolnjeval pri priznanih profesorjih, med njimi pri Radovanu Vlatkoviću, Andreju Žustu, Szabolcsu Zapléniju in Raimundu Zellu.

Pianistka Maja Klinar je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Acija Bertonclja. Med študijem se je izpopolnjevala na mednarodnih tečajih, med drugimi tudi pri prof. Pierru Sancanu. Kot umetniška sodelavka je zaposlena na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ukvarja pa se tudi s pedagoškim delom. Kot klavirska spremljevalka redno sodeluje na mojstrskih tečajih doma in v tujini.

*

Ana Miculinić je bila rojena leta 2004 na Reki na Hrvaškem. Nižjo in srednjo glasbeno šolo je končala v razredu profesorja Maura Šestana. Zdaj študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Galu Faganelu. Kot violončelistka je leta 2019 osvojila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Daleki akordi v Splitu, leta 2023 pa je na istem tekmovanju osvojila prvo nagrado v peti kategoriji. Leta 2020 je prejela prvo nagrado regijskega tekmovanja HDGPP. Leta 2022 je bila zmagovalka hrvaškega državnega tekmovanja učencev glasbe in plesa v peti kategoriji. Prejela je tudi prestižno nagrado na področju izobraževanja na Hrvaškem – oskar znanja 2022. Tega leta je bila tudi izbrana na seminarju EMARS in nastopila kot solistka s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije. Lani je prejela prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Rudolf Matz, nagrajena pa je bila tudi z nastopi z Zagrebškim komornim orkestrom v koncertni sezoni 2024/25. Lani je izvedla Variacije na rokokojsko temo Petra lljiča Čajkovskega s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in s Splitskimi virtuozi v Dalmaciji (Hrvaška). Svoje znanje in veščine redno nadgrajuje na seminarjih po Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Avstriji, Madžarski in Danskem.

Sven Brajković je hrvaški pianist, ki se je že izkazal z aktivno koncertno dejavnostjo. Sodeloval je na več kot štiridesetih regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih ter osvojil dvajset prvih mest. Redno nastopa na uglednih festivalih na Hrvaškem, Nizozemskem, v Ameriki, Avstriji in Sloveniji. Po študiju na Akademiji za glasbo v Zagrebu je odšel na študentsko izmenjavo v Hangdžov na Kitajskem in svoje znanje izpopolnjeval na Akademiji za glasbo Ljubljana v razredu prof. Serdarja. Je prejemnik rektorjeve nagrade Univerze v Zagrebu in Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani. Zaposlen je kot redni korepetitor na Akademiji za glasbo Ljubljana.

Prvenec Kaj ti je deklica scenaristke in režiserke Urške Djukić je na 75. Berlinalu prejel nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v uradnem tekmovalnem programu Perspektive.  

Scenarij: Urška Djukić, Maria Bohr
Direktor fotografije: Lev Predan Kowarski
Montažer: Vlado Gojun
Soscenaristka: Maria Bohr
Scenograf: Vasja Kokelj
Oblikovalka kostuma: Gilda Venturini
Oblikovalka maske: Eva Uršič
Oblikovalec zvoka: Julij Zornik
Snemalec zvoka: Ivan Antić
Igrajo: Jara Sofija Ostan, Mina Švajger, Saša Tabaković, Nataša Burger, Staša Popović, Mateja Strle, Saša Pavček in drugi
Produkcija: SPOK films, Staragara (Jožko Rutar, Miha Černec) 
Koproducenti: Staragara It (ITA), 365 Films (HR), Non-Aligned Films (SRB), Nosorogi (SLO), OINK (SLO)
Pridruženi producent: Sister Production (FR)
Angleški podnapisi

Kaj ti je deklica je februarja odprl tekmovalni program Perspektive na Berlinskem filmskem festivalu. Nova sekcija Perspektive se posveča celovečernim debitantskim filmom, s ciljem povečati prepoznavnost novih, nadobudnih avtorjev z drzno in tekočo filmsko govorico, ki predstavlja inovativne poglede na svet.

Sramežljiva in občutljiva šestnajstletna Lucija začne peti v dekliškem pevskem zboru, kjer se spoprijatelji s spogledljivo tretješolko Ano-Marijo. Ko zbor odpotuje na podeželski samostan za vikend intenzivnih vaj, Lucijino zanimanje za temnookega restavratorja postavi na preizkušnjo njeno prijateljstvo z Ano-Marijo in drugimi dekleti. Medtem ko se znajde v neznanem okolju kjer raziskuje svojo prebujajočo se spolnost, Lucija začne dvomiti o svojih prepričanjih in vrednotah, kar zmoti harmonijo v zboru. 

Koproducenti filma so italijanska Staragara IT, hrvaški 365 Films, srbski Non-Aligned Films in slovenska studio NOSOROGI in produkcijska hiša OINK. Pridruženi producent je francoska produkcijska hiša Sister Production. 

Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, evropskega filmskega sklada Eurimages, RTV Slovenija, studia Viba film, italijanskega ministrstva za kulturo - oddelka za kinematografijo, Filmskega sklada in filmske komisije dežele Furlanije - Julijske krajine, Hrvaškega avdio-vizualnega centra, Filmskega centra Srbije, Sklada za skupni razvoj RE-ACT, regije Nove Akvitanije in Ustvarjalne Evrope - MEDIA. Sponzorja sta Arri International support in Evropska prestolnica kulture - GO!2025.



Urška Djukić je s svojim kratkim filmom Babičino seksualno življenje osvojila več kot 50 nagrad, vključno z nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film leta 2022 in nagrado César za najboljši animirani kratki film leta 2023. Med njene prejšnje kratke filme spada tudi The right one, del omnibus filma SEE Factory Sarajevo mon amour, ki je bil premierno predstavljen  v Quinzaine des Réalisateurs na filmskem festivalu v Cannesu leta 2019. Istega leta je Djukićeva sodelovala v 39. izdaji rezidence Cannes Cinéfondation, kjer je razvila projekt Kaj ti je deklica, ki je bil decembra 2023 nagrajen kot najboljši projekt v razvoju (angleško work-in-progress) na filmskem festivalu Les Arcs. Kaj ti je deklica je njen prvenec, ki bo premierno prikazan kototvoritveni film tekmovalne sekcije Perspektive festivala Berlinale 2025.

Urška Djukić – filmografija (izbor)
Dober tek, življenje! (2016, kratki), Lovka (2019, kratki), The Right One (2019, kratki), Babičino seksualno življenje (2021) 

Scenarij: Slobodan Maksimović 
Fotografija: Rožle Bregar 
Montaža: Jurij Moškon 
Nastopajo: Zoran Predin, Oto Rimele, Karpo Godina, Boris Bele, Đorđe Balašević, Boris Cavazza idr. 

Praslovan je čustven in navdihujoč dokumentarec, ki spremlja življenje in uspeh enega najpomembnejših kantavtorjev nekdanje Jugoslavije, Zorana Predina. Film razkriva njegovo pot od mladosti v Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, do vrhunca slave s skupino Lačni Franz in solo kariere, ki je iz njega naredila ikono glasbene scene. 

Slobodan Maksimović – filmografija (izbor) 
Štiri skice za portret Janeza Drozga (2008), Hvala za Sunderland (2012), Tehnika ljudstvu (2015), Od Soče do Sočija (2015), Nika (2016), Kapa (2022) 

Scenarij: Rajko Grlić, Matjaž Ivanišin 
Fotografija: Matjaž Ivanišin, Lev Predan Kowarski, Darko Sinko, Rajko Grlić, Marko Brdar, Marko Cafnik, Matjaž Mrak
Glasba: Drago Ivanuša 
Produkcija: Vertigo 

Dokumentarec o nastajanju gledališke predstave Boris, Milena, Radko in o štirih zelo znanih osebah, ki so jo ustvarile, o pisatelju in režiserju Dušanu Jovanoviću, igralki Mileni Zupančič ter igralcih Radku Poliču in Borisu Cavazzi; zgodba o ljubezenskem trikotniku ter o večplastnem, popolnoma odkritem prepletanju javnih umetniških podob in osebnega življenja protagonistov. 


Razstava/projekcija je del festivala LUV fest, festivala Ljubezni, Umetnosti in Vandranja.

Moderira: Ana Scnhabl

Salon z razgledom je serija dogodkov, na katerih gostimo prodorne mlade mednarodne književnike in se skozi razgibane pogovore poglabljamo v njihovo misel. Obenem pa kreiramo določen način druženja, poslušanja in srečevanja, ki je v našem prostoru unikaten. Pred dogodkom in po njem omogočamo druženje in spoznavanje, tudi z avtorji.

Colombe Schneck je francoska novinarka, režiserka in pisateljica, rojena leta 1966 v pariško-judovski družini. Študirala je na pariškem Institutu za politične študije in Univerzi v Parizu II ter sodelovala z mediji, kot so Canal+, i>Télé in France Inter. Režirala je dva odmevna dokumentarca ter filma Femmes sans enfant, femmes suspect (Ženske brez otrok, sumljive ženske) (2014) in Vieux Amoureux (Stari zaljubljenci) (2015). 

Pisati je začela po naključju; svoj prvi roman je zasnovala po tem, ko je prebrala članek o smrti svojega dedka, ki ga je umorila ljubica. Njena dela, osredotočena na družinske skrivnosti in judovsko izkušnjo med drugo svetovno vojno, so prejela več nagrad. Spomladi bo pri založbi No! Press izšel diptih avtoričinih meditativnih novel o prijateljstvu, ljubezni in izgubi. 

Scenarij: Kenneth Branagh, po drami Williama Shakespeara
Fotografija: Alex Thomson 
Glasba: Patrick Doyle 
Igrajo: Kenneth Branagh, Julie Christie, Kate Winslet, Judi Dench, Gérard Depardieu, John Gielgud, Jack Lemmon, Robin Williams ... 
 

Edina integralna različica Hamleta na filmu. Kenneth Branagh si je drznil Shakespeara prestaviti na film brez okrajšav, nastal je razkošno sproduciran spektakel, katerega dogajanje je sicer prestavljeno v 19. stoletje, a ohranja izvirno elizabetinsko angleščino. 

Branagh ostaja zvest drami, natisnjeni leta 1623, obenem pa uporablja sodobne pripovedne tehnike, številne prebliske, s katerimi razgiba pripoved in v njih upodobi prizore, ki so pri Shakespearu samo opisani, ne pa tudi uprizorjeni, npr. Hamletovo otroško prijateljstvo z Yorickom, ali prizore, na katere drama zgolj namiguje, npr. Hamletovo spolno razmerje z Ofelijo. 

Hamlet je bil premierno prikazan na festivalu v Cannesu leta 1996, pozneje je prejel štiri nominacije za oskarja. Predvajan bo v dveh delih z odmorom.