Organizatorji: Cankarjev dom, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Goethe-Institut Ljubljana in Mirovni inštitut, Ljubljana

Organizacijski odbor: dr. Vlasta Jalušič, dr. Gorazd Kovačič, dr. Sašo Jerše, dr. Urban Šrimpf, Barbara Rogelj


4. decembra 1975 je v svojem stanovanju na 370 Riverside Drive v New Yorku umrla devetinšestdesetletna Hannah Arendt, ki je danes med najbolj znanimi in citiranimi političnimi misleci 20. stoletja. Njeno pisanje in edinstvena življenjska zgodba sta postala vir navdiha za številne naslednje generacije, pa tudi veliko političnih in filozofskih kontroverz. V njenem pisalnem stroju je ostal list z začetno stranjo knjige Življenje duha, ki je žal ni mogla dokončati, kot tudi ni nikdar dokončala načrtovane knjige o politiki, čeprav je to bila ena glavnih tem njenih tekstov. A dela, kot so Izvori totalitarizma, Eichmann v Jeruzalemu, Vita activa ali O človeški pogojenosti, Resnica in laž v politiki, Med preteklostjo in prihodnostjo in številna druga, so postala neizogibne reference kritičnega političnega mišljenja in spopadanja z vprašanji zahodne filozofsko-politične tradicije, narave politike in sodobnih vladavin, človekovih pravic, države in suverenosti ter rasizma, antisemitizma, imperializma in njihovih posledic. 

Ob obletnici smrti Hannah Arendt organiziramo konferenco, s katero želimo izkazati spoštovanje njenemu opusu in premisliti aktualnost njene misli v 21. stoletju. Na konferenco vabimo poznavalce njenega dela iz Nemčije, Španije, ZDA in Slovenije. Tema konference je misel Hannah Arendt danes. Razpravljati želimo o vprašanjih, kot so denimo, kaj v njenem delu za nas in danes predstavlja ključno ost za kritično politično misel, katere teme so še vedno aktualne, kaj danes pomeni »misliti politično«, v čem so naše okoliščine drugačne od njenega časa in podobno. 

Vabljeni udeleženci iz drugih držav
Thomas Meyer, profesor filozofije na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu, urednik znanstvene izdaje del Hannah Arendt in avtor njene biografije (2023).
Wolfgang Heuer, predavatelj na Inštitutu Otto Suhr za politične vede, Svobodna univerza Berlin, ter izdajatelj in urednik portala HannahArendt.net, Journal for Political Thinking (ki objavlja recenzije knjig o Hannah Arendt in spremlja ukvarjanje z njenim delom), avtor in urednik številnih knjig o njej. 

Cristina Sánchez Munoz, profesorica filozofije prava na Avtonomni univerzi Madrid, sopredsedujoča IAPh, Mednarodne zveze filozofinj, avtorica dveh knjig in številnih člankov o Hannah Arendt, tudi knjige o Simone de Beauvoir. 

Eric L. Santner, profesor za germanske študije na Univerzi v Čikagu, se v svojem delu posveča zlasti vplivom pojmov apatridnosti (odsotnosti državljanstva) in človekovih pravic pri Arendt na Agambenov projekt homo sacer.

Joris Roelofs, glasbenik, komponist in klarinetist, predstojnik Oddelka za klarinet (jazz) na Amsterdamskem konservatoriju. Poučuje na temo glasbe in filozofije ter se v svoji disertaciji ukvarja s temo politične razsežnosti improvizacije, med drugimi pri Hannah Arendt. 
 

Predstavniki iz Slovenije
Vlasta Jalušič, znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu in profesorica sociologije na Filozofski fakulteti, Univerza v Ljubljani, avtorica in urednica knjig in člankov o Hannah Arendt ter urednica in prevajalka njenih del v slovenščino. Korespondenčna urednica HannahArendt.net. 

Gorazd Kovačič, docent na Filozofski fakulteti, Univerza v Ljubljani, avtor knjige o konceptu družbe in družbenosti pri Hannah Arendt in člankov o njej.

Mirt Komel, izredni profesor filozofije na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani, prevajalec in poznavalec Hannah Arendt, avtor člankov o njej. 

 

Program konference 
Petek, 10. oktober
10.30–11.30 Odprtje – predstavniki organizatorjev, pozdravni nagovori 

11.45–13.30 Thomas Meyer: How should the Palestinian refugee problem be solved? Hannah Arendt's answer from 1958.
Gorazd Kovačič: Hannah Arendt's writings on Palestine
Vodi: Vlasta Jalušič

13.30–15.00 kosilo 

15.00–16.45  Wolfgang Heuer: Reading Arendt in dark times
Cristina Sanchez: Thinking violence and war with Arendt: old and new scenarios
Vodi: Gorazd Kovačič

18.00 večerja
20.00 koncert Jorisa Roelofsa: Arendt Jazz Hour

Sobota, 11. oktober
10.00–11.45 Joris Roelofs: Hannah Arendt's political conception of art as it relates to improvisation
Vlasta Jalušič: Arendt's unique notion of politics
Vodi: Mirt Komel

12.00–13.45  Eric Santner: Arendt reads Rilke 
Mirt Komel: Arendt and the Greeks
Vodi: Simon Hajdini

13.45–14.00 zaključek

14.00 kosilo
 

Kostumografinja: Anjana Pavlič
Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča

CÉLINE, monopera
Avtor: Richard Harvey
Solistka: Gloria Tronel 
Opera pripoveduje zgodbo Céline Arnauld, romunske judovske emigrantke, ki je zapustila dom kot Carolina Goldstein. Leta 1920 je zaslovela kot edina ženska v krogu dadaističnega gibanja v Parizu. Njenih edinstvenih 12 pesniških zbirk je obogatilo tedanji literarni panteon. Céline Arnauld je tudi avtorica številnih dadaističnih pamfletov, »manifestov« in radijskih oddaj, ki so bile osrednjega pomena za dadaistično gibanje in njegov vpliv. Med obema vojnama je živela in delala v Parizu, govorila in pisala francosko pa je, kot bi bil to njen materni jezik. Ko je njen mož, pesnik Paul Dermée, umrl zaradi raka, je kmalu zatem naredila samomor. Bilo je leto 1952, zmanjkalo ji je denarja in čutila je, da je »izbrisana« iz zgodovine ... za povrh se ni videla kot dadaistična pesnica, temveč kot »lirska modernistka«. Počutila se je odrinjeno (emigrantka, ženska, Judinja), v antologijah in učbenikih pa je bila skoraj vedno navedena kot »Céline Arnauld – glej pod Paul Dermée«. Svojemu rojaku Tristanu Tzari (samooklicanemu »dadaističnemu očetu«) je zabrusila, da so njene knjige »tam in se bodo branile« – ali je to res, pa bomo videli sto let pozneje.

ORLANDO, potovanje se začne, monopera
Skladatelj: Benedikt Hayoz
Libreto: po romanu Virginie Woolf
Orlando, mezzosopran: Sara Briški Cirman
Potopljeni v vznemirjenje elizabetinske dobe smo priče začetku Orlandovega izjemnega potovanja. Orlando je mlad plemič, ki se na dvoru kraljice Elizabete I. razvija kot pesnik. Obdan s strastnim, pustolovskim obstojem, je očaran nad lepoto poezije in iskrivim sijajem dvora. Po dolgem spancu se zbudi kot ženska skoraj štiristo let pozneje. Orlandov svet je očarljiv in skrivnosten, saj je obdarjen z izrednimi močmi, ki ga popeljejo na prevzemajoče potovanje, na katerem se mešajo ljubezen, moč in minljivost obstoja. Njegovo iskanje identitete zaznamujejo ganljiva srečanja, na katerih odkriva pravo bistvo življenja in izzive, ki mu stojijo na poti. 


 

Filmska klasika – z novo perspektivo!

Za tiste, ki prisegajo na retro stil, ter za starše, ki so odraščali s Cavazzo, Bertom Sotlarjem in legendarno Rozi.

To ni le film. To je okno v čas, ko so bili telefoni privezani na steno, vzgoja pa bolj domača in ... malo bolj kaotična.
Smeh, nostalgija in brezčasni dialogi (»Jok, brate, odpade!«) vas bodo povezali – kot redko kateri film danes.

Najstniki – to je vintage humor, ki dejansko še vedno deluje.
Starši – to je dragulj vaše mladosti, ki ga lahko delite z otroki.
Skupaj pa boste ugotovili, da so »gadi« pravzaprav čisto v redu fantje. In da se medgeneracijske razlike pogosto rešijo z veliko srca in kančkom ironije.

Ceneje kot kokice – in veliko bolj hranljivo za naša srca.
 

Zaključna baletna produkcija Moji baletni koraki vas popelje na travnik, katerega prebivalci dobijo povabilo na poletno zabavo. Ju hu hu, poletna zabava na travniku za vse! Tudi za vas! Dobrodošli!

Nastopajoči: plesalke in plesalec Mojih baletnih korakov
Koreografija: Nuša Košti skupaj s plesalkami in plesalcem Mojih baletnih korakov
Scenografija: Kaja Orel
Kostumografija: Gaja Novak in Zdenka Črnčič

Osupljiv križanec glasbenega dokumentarca ter srdite kritike kolonializma in destruktivnosti kapitalističnih sil med dekolonizacijo konec petdesetih in v začetku šestdesetih let. V času, ko so afriške države po vrsti razglašale neodvisnost ter so države tretjega sveta ustanavljale gibanje neuvrščenih, sta močno zanihala tudi tehtnica in vpliv ZDA v Združenih narodih. V tem času je osrednje bojišče kapitalističnih in komunističnih sil postala novonastala Demokratična republika Kongo, ki je pod vodstvom premierja Patrica Lumumbe želela prevzeti nadzor nad neprecenljivimi rudniki urana in drugih mineralov, predvsem pa se otresti večstoletne nadvlade Belgije. V tem času je ameriška vlada v Afriko kot »glasbene ambasadorje« pod krinko »misije miru« ter odvračanja pozornosti pošiljala svoje največje jazzovske glasbenike, Louisa Armstronga, Maxa Roacha, Nino Simone in druge, kar je Johanu Grimonprezu ponudilo snov za prvovrstno mešanico tematske in glasbene eksplozivnosti.

»Obstaja nekaj, kar kongovski pisatelj In Koli Jean Bofane v filmu poimenuje nenehno razvijajoči se ‘algoritem Congo Inc’: algoritem, izpopolnjen nekje med Washingtonom, Londonom, Brusljem in Kigalijem, kjer se je družba Congo Inc. uveljavila kot globalna dobaviteljica strateških surovin za vojno v vesolju. Teza Congo Inc. je, da so vsako veliko vojno večinoma omogočale in napajale surovine, ki jih je zagotavljal Kongo. V prvi svetovni vojni je bil to kavčuk, med drugo svetovno vojno visokokakovostni uran, v Vietnamu baker za neskončno število nabojev, poslanih na bojišče, danes pa strateške surovine za vojno v vesolju.« (Johan Grimonprez)

Fotografija, montaža, obdelava zvoka: Miguel Cortes Costa
Zvočni zapis, gibljiva grafika, animacija: Carolina Castro Almeida
Scenarij:Dinis M. Costa
Pripovedovanje: Sara César
Izvirna glasba: Rikkyu in Miguel Mateus Pinheiro
Zvočna post-produkcija: BillyBoom Sound Design
Kolorist: Francisco Costa
Stop motion: Rui Telmo Romao
Koproducent: Real Ficçao
Financiranje: sredstva EGP
Lengalenga filmes

Projekciji sledi pogovor z Blanko Ravnjak z Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Vodil ga bo Damjan Vinter.

Film Nazaj k naravi (Silvestres) ponuja navdušujoč vpogled v oblikovanje divjega cvetočega travnika, ambicioznega projekta v središču mesta Oeiras, kjer mestni svet želi zaustaviti upad opraševalcev na posestvu enega najmočnejših in najbolj kontroverznih ministrov v zgodovini Portugalske: markiza Pombala.

Ob sledenju prizadevanj ekipe biologov za oživitev naravnega cvetočega travnika, film razkriva še druge zanimive trenutke. Od pegaste sove, prebivajoče v spomeniško zaščiteni stavbi, ki pooseblja odpornost divjih živali v urbanem okolju, do biologa, ki na svojem domu ustvarja posebno vez s divjimi čebelami, da bi jih pozneje naselil na prerojeni naravni travnik. 
Dokumentarec se poglablja v izzive, s katerimi se spoprijema ekipa naravovarstvenikov ob spreminjanju namembnosti markizovega posestva ter osvetljuje njihovo osebno rast in poglede na zelene površine v urbanem okolju. 
Nazaj k naravi slika živahen portret mesta, zaznamovanega z zapuščino kmetijske vizije markiza Pombala in močjo kolektivnega delovanja, ter kliče k razmisleku o možnostih usklajevanja urbanega razvoja z ohranjanjem naravnega okolja.

https://www.lengalengafilmes.com/silvestres
 

Privlačen in veder film spremlja nemškega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Günterja Grassa v obdobju dveh let, med pisanjem njegove avtobiografije Beim Häuten der Zwiebel (Pri lupljenju čebule).

V tem času film prikazuje Grassovo udeležbo na različnih dogodkih, kot so branja, politične kampanje, podelitve nagrad in srečanja s prevajalci v njegovem rojstnem Gdansku, danes poljskem mestu, ki se je takrat imenovalo Danzig. Prav tako ga filmska ekipa spremlja na potovanju v Pariz, kjer skupaj s hčerko, igralko Helene Grass, nastopa na odru s programom igrive in provokativne nemške romantične ljudske poezije, Des Knaben Wunderhorn, izjemne zbirke ljudskega slovstva, ki sta jo med letoma 1805 in 1808 izdala Achim von Arnim in Clemens Brentano.

Film vključuje intervjuje s prijatelji in kolegi, kot so Salman Rushdie, Amos Oz, Hans Magnus Enzensberger in Tadeusz Rózewicz, nastopajo založnik Gerhard Steidl, Grassova prijateljica, vplivna založnica Maria Sommer, nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder in drugi, ki osvetljujejo različne vidike Grassovega življenja in dela.

Pomemben del dokumentarca se osredinja na razkritje iz leta 2006, ko je Grass priznal, da je bila enota wehrmachta, v kateri je pristal kot 17-letnik, v resnici enota Waffen-SS, kar je povzročilo številne polemike. Film raziskuje, kako je to priznanje vplivalo na njegovo življenje in delo ter kako se je s tem soočal.

Skozi kombinacijo opazovanj in intervjujev film ponuja intimen vpogled v Grassovo vsakdanje življenje, njegovo umetniško ustvarjanje in politično angažiranost, hkrati pa osvetljuje kompleksnost njegove osebnosti in vpliv njegove preteklosti na njegovo delo.



Projekciji dokumentarnega filma sledi kratek pogovor z dr. Dieterjem Stolzem in prof. dr. Gertrude Cepl-Kaufmann.

Slovenski podnapisi

Partnerji projekta: Goethe-Institut Ljubljana, Cankarjev dom, Oddelek za germanistiko FF UM, založba Kulturni center, Lutkovno gledališče Maribor – Film v Minoritih, Javna agencija za knjigo, Mestna občina Maribor, DAAD in Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Dr. Božo Repe, profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti in avtor knjige S puško in knjigo.

Povezuje: dr. Ali Žerdin, kustos Muzeja tiska, novinar in urednik Sobotne priloge Dela

Na večeru bosta gostovala dr. Mateja Ratej, publicistka in avtorica knjige Svastika na pokopališkem zidu (2021), ki govori o vzniku hitlerizma na Štajerskem, ter publicist in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič. 

Povezuje: dr. Ali Žerdin, kustos Muzeja tiska, novinar in urednik Sobotne priloge Dela

Tržaški filozof in publicist Jernej Šček bo gostil italijanskega zgodovinarja in profesorja na pariški univerzi Science Po, Maria Del Pera. Del Pero je izvedenec za zgodovino sveta in Združenih držav Amerike.