Druga godba 2026 in Abonma Glasbe sveta: Guitari Baro

Lassana Diabaté, balafon; Gaoussou Kouyaté, akustična kitara; Kerfala Diabaté, akustična in električna kitara

Ko je do nas prišel album Kankan Blues, izdan leta 1987, ki sta ga podpisala izvenserijski gvinejski kitarist Kanté Manfila in balafonist Balla Kalla, si nismo mogli zamisliti, da bomo še kdaj slišali kaj tako presunljivo lepega iz zakladnice mandinške glasbene tradicije.

A skoraj štirideset let pozneje se je zgodilo prav to. Ideja za novi trio z dvema kitaristoma iz Gvineje in Malija je prišla od najbrž najbolj znanega svetovnega balafonista, Lassana Diabatéja (Toumani Diabate Symetric Orchestra, Afrocubism, Kronos Quartet, Trio de Kali). Prisluhnila sta ji novinarka in producentka Lucy Duran ter direktor Dakar Music Expa in dolgoletni menedžer Youssouja N'Dourja, Dudu Sarr. Na snemanje v Dakar sta prišla še Gaoussou Kouyaté, ki za mentorja navaja Djelimadyja Tounkaro, nesojenega člana Buena Vista Social Club (je pa nastopil na Drugi godbi!), in Kerfalo Diabatéja, sicer solista v bendu pevca Sekoube Bambina. In če je nova glasba na lani izdanem albumu res prekrasen hommage mandiški griotski tradiciji, se inovativno spogleduje tudi s kongovsko rumbo, jazzom, gvinejsko plesno pa tudi z jazzom in rock'n'rollom.

Album je tudi praznovanje vseafriške ustvarjalnosti. Poudarja bogastvo in raznovrstnost zahodnoafriške glasbe, hkrati pa prikazuje vlogo Afrike kot gonilne sile v globalnih zvokih. Toda lepe besede ob izvrstni produkciji albuma nimajo moči resnične magije, ki jo doživimo na koncertu. Je že res, da Guitari Baro pomeni pogovor kitaristov, a med njima je balafon (leseni ksilofon), zaradi katerega godbe ne bi mogle biti bolj afriško obarvane. V neizmerni iskrivosti virtuoznih pokrajin vsakega posebej in vseh skupaj postane užitek že skoraj neznosen. Ko greš z osupljivega koncerta Guitari Baro in si rečeš: Tudi če nikoli več ne grem na koncert in ne slišim več nobene nove glasbe, sem pomirjen in bom zadovoljno živel do konca svojih dni.