Gimnastika ne/smisla II

Skladatelj Matej Bonin nadaljuje zastavljene izzive pri projektu Gimnastika ne/smisla (2014–16), kjer je že preizpraševal konvencionalne načine ustvarjanja glasbene kompozicije in iskal tiste manj očitne potenciale glasbe. V prvem projektu sta se povezovala dva medija – poezija in glasba. A ne kot ločeni sestavini, torej kot besedilo in zvočna spremljava, temveč kot soodvisna medija, pri čemer se beseda »zarašča« v glasbo in se tako »ozvočuje«, ter glasba, ki išče svojo identiteto že v samem zvenu in pojavnosti zlogov/besed.

Pri prvem projektu je bila tekstovna predloga spisana vnaprej in je zajemala iz pesniške zbirke Krčrk (2012) Karla Hmeljaka, tudi odrska postavitev je bila precej statična. Gimnastika ne/smisla II svojega predhodnika nadgrajuje. Po eni strani je Hmeljakovo besedilo ustvarjeno izključno za ta projekt in nastaja vzporedno z zvočnim gradivom, po drugi pa Bonin izhaja iz predpostavke, da je vsak koncert pravzaprav predstava, saj je v trenutku javne predstavitve podvržen tisti ključni prvini – to je poslušalcu/gledalcu – ki s svojo naključnostjo in avtonomnostjo povezuje vse, kar ga obdaja, v potencialno koherentne ideje. Projekt v tej luči presega statičnost in upošteva tudi telo v prostoru, ki ga izvaja, ter daje posledično fokus trem medijem: zvoku, besedi in gibu.

Projekt Gimnastika ne/smisla II je nastajal januarja 2021 v prostorih Stare mestne elektrarne kot umetniški laboratorij v produkciji Zavoda Sploh in partnerja Zavoda Bunker.