Interpretacije elektroakustične glasbe iz preteklosti in sedanjosti

Program:
Maryanne Amacher, Ostanek (Remainder, 1976)
Večkanalna interpretacija: Mauricio Valdés
Delo Maryanne Amacher je predvidelo številna zanimanja zvočne umetnosti 21. stoletja. Skupina Merce Cunningham Dance Company je njeno elektroakustično skladbo Remainder (Ostanek, 1976) naročila za delo Torse (Torzo), pozneje pa je bila vključena tudi v film Charlesa Atlasa z istim naslovom. Poslušali bomo odlomek iz skladbe.

Beatriz Ferreyra, Nevidna nit (Un fil invisible, 2009)
Večkanalna interpretacija: Mauricio Valdés
Kompozicija argentinske elektroakustične skladateljice Beatriz Ferreyra je posvečena francoski skladateljici Christine Groult. Delo so navdahnile različne stopnje srednjeveške alkimije. Alkimija je postopek preobrazbe, njen predmet pa je alkimist sam. Tu je postopek neločljivo povezan s preobrazbo zvokov in temeljne strukture skladbe.

Elisabeth Schimana, V Sonce (Into the Sun, večkanalno delo, 2020)
Od leta 1960 dalje vemo, da Sonce oscilira. Helioseizmologija je veda o valovih, ki oscilirajo skozi Sonce, in z njo astrofiziki razvijajo izjemno natančne profile razmer v njegovi notranjosti. Navdih za umetniško delo je zamisel, da je Sonce velikansko rezonirajoče telo za zvočne valove, ki potujejo v njegovo notranjost in se odbijajo, in zavedanje, da lahko z opazovanjem procesov na in v Soncu gledamo v preteklost – kar je paradoks pri delu z medijem zvoka, saj tega lahko izkusimo le v sedanjosti. Into the Sun (V Sonce) je novo delo, ki ga je naročil Zavod Sploh.
 

Pred koncertom bo ob 18.30 Lona Gaikis predstavila knjigo Hidden Alliances – versteckt verbunden (Skrite naveze, 2019). Več >>

Maryanne Amacher (1938–2009) je skladala dela eksperimentalne elektronske glasbe, v katere je širokopotezno vključevala številne aspekte akustike in sluha. Amacher se je skladanja učila zasebno pri Karlheinzu Stockhausnu in diplomirala na Univerzi v Pensilvaniji (1964), kjer je študirala pri Georgeu Rochbergu. Amacher je sodelovala (1974–1980) s koreografom Merceom Cunninghamom in napisala glasbo za njegovo plesno predstavo Torse (Torzo, 1976) ter s skladateljem Johnom Cageom (1975–1984); za njegovo multimedijsko Lecture on the Weather (Predavanje o vremenu, 1975) je ustvarila zvočno podobo viharja. Morda je najbolj znana po seriji instalacij City-Links #1–22 (Mestne vezi, predstavljeno leta 1967), Music for Sound – Joined Rooms (Glasba za zvok – Povezane sobe, začeto leta 1980) in seriji Mini-Sound (Mini zvok, začeto leta 1985). Delo, ki ga je nazadnje opravljala na Bard Collegeu, Annandale-on-Hudson v New Yorku (2000–2009), je bilo poučevanje elektronske glasbe.

Beatriz Ferreyra se je rodila v Cordobi v Argentini in študirala klavir pri Celii Bronstein v Buenos Airesu. Študij glasbe je nadaljevala pri Nadii Boulanger v Parizu ter Edgardu Cantonu, Earlu Brownu in Györgyju Ligetiju v Nemčiji. Leta 1963 se je zaposlila v raziskovalnem oddelku Office de Radiodiffusion-Télévision Française, kjer je delala z Groupe de Recherches Musicales pod vodstvom Pierra Schaefferja. Sodelovala je pri članku Rapport entre la hauteur et la fondamentale d'un son musical Henrija Chiaruccija in Guya Reibela, ki je bil objavljen leta 1966 v Revue Internationale d'Audiologie, in pri članku Pierra Schaefferja Solfège de l'Objet Sonore. V tem času je tudi predavala na Conservatoire National Supérieur de Musique de Paris. Z Bernardom Baschetom je leta 1970 sodelovala pri njegovih structures sonores, v letih 1976 in 1998 pa je bila tudi na rezidencah za elektronsko glasbo na Dartmouth Collegeu.

Elisabeth Schimana je glasbenica, skladateljica in ena pionirk elektronske glasbe v Avstriji, ki je kariero začela v osemdesetih letih. Njene projekte sta zaznamovala radikalen pristop in nekonvencionalna estetika. Večkrat nagrajena in mednarodno izvajana dela Elisabeth Schimana se raztezajo med skladbami in prostim igranjem, kar je neločljivo povezano z njo kot izvajalko glasbe v živo. Čeprav se sklicuje na zgodovinske pozicije, se njena glasba upira vsem poskusom kategorizacije ter – udarna in prečiščena – izstopa s silovito intenzivnostjo.