Sodelujejo: prof. dr. Dieter Stolz, prof. dr. Gertrude Cepl-Kaufmann, Urška P. Černe; pogovor vodita Bernhard Winkler, Brane Čop 

Tolmačenje v slovenščino  
 

Pogovor o knjigi Das Treffen in Telgte / Srečanje v Telgteju, o Grassovem pozornem odnosu do prevajalske ustvarjalnosti in pomoči pri ustvarjanju zahtevnih prevodov, o Gruppe 47, nemški literarni zgodovini, o literarni igrivosti in humorju, o ženskih ustvarjalkah v nemški literarni zgodovini in kritiki moške dominantnosti, o (ne)moči besedne umetnosti pred silo vojne, o Grassovem literarnem slogu in umeščenosti Telgteja v opus, o nemškem in slovenskem baročnem slovstvu ter (ne)korespondencah, o 30-letni vojni kot evropski vojni, o slovenskem prevodu Srečanje v Telgteju, o tem, da je Das Treffen in Telgte roman à clef, o živosti likov Hoffmannswaldau, Gerhard, Angelius Silesius, Grimmelshausen itn., o pikaresknem romanu v Nemčiji in drugod, o prevodnih priložnostih baročne poezije in Grassovega gostljatega izraza, vedrini osvoboditve ter drugem.

Dieter Stolz
Prof. dr. Dieter Stolz, rojen leta 1960 v Wolbecku/Vestfalija, živi kot svobodni urednik, univerzitetni profesor in publicist v Berlinu. Študiral je nemščino, zgodovino, pedagogiko in filozofijo. Po opravljenem prvem državnem izpitu na Vestfalski Wilhelmsovi univerzi v Münstru (1988) je doktoriral na Tehniški univerzi v Berlinu (1993) z disertacijo o konstantah in razvoju v literarnem delu Günterja Grassa, ki ga je nato angažiral kot »tajnega preiskovalca« za svoj roman Ein weites Feld.
Stolz je soizdajatelj in komentator zbranih Grassovih del. Od leta 1993 do 1999 je bil znanstveni asistent na Inštitutu za nemško filologijo ter splošno in primerjalno literarno vedo na Tehniški univerzi v Berlinu. Deset let je bil urednik revije Sprache im technischen Zeitalter, od začetka leta 2000 do konca 2006 pa programski vodja za področje Nova nemška literatura v Literarisches Colloquium Berlin. Od leta 2014 do 2022 je bil urednik interdisciplinarne revije za literaturo, likovno umetnost in politiko z naslovom Freipass, ki jo izdaja založba Ch. Links, od julija 2023 do julija 2024 pa je bil znanstveni vodja sklada Günter Grass Stiftung Bremen (medijski arhiv).
Stolz je objavil številne knjige in eseje o sodobni literaturi, med drugimi Alfred Döblin (DKV, Berlin in München 2010) in nazadnje leta 2023 monografijo o Grassu pri založbi DTV. Gostoval je kot predavatelj na različnih univerzah doma in v tujini. Od leta 2003 redno poučuje v okviru Lübeškega literarnega kolokvija (LCC, Lübecker Literarisches Colloquium) na Univerzi v Lübecku. Med letoma 2010 in 2019 je urejal zbirko Leben in Bildern pri založbi Deutscher Kunstverlag, od 2011 do 2019 pa je bil odgovoren za »Grassovo uredništvo« pri založbi Steidl. Do l. 2020 je bil v vodstvu sklada Günter und Ute Grass Stiftung.
Član žirij za nemške literarne nagrade, eden vodilnih literarnih zgodovinarjev.

Gertrude Cepl-Kaufmann
Prof. dr. Gertrude Cepl-Kaufmann, rojena 1942 v Grevenbroichu (Severno Porenje-Vestfalija), je literarna zgodovinarka v pokoju in ustanoviteljica inštituta Moderne im Rheinland (Moderna v Porenju) na Univerzi Heinricha Heineja v Düsseldorfu. Doktorirala je z nalogo o literarnem in političnem delu v opusu Günterja Grassa (1975).
Raziskovalna področja: Günter Grass; sociologija književnosti; primerjalne in interdisciplinarne kulturne vede, zlasti kulturna topografija Porenja v evropskem kontekstu; mednarodni znanstveni diskurzi v sodelovalnih projektih z Italijo, Poljsko, Slovenijo in Češko, med drugimi »Evrovizije«; razstava Vojna in utopija v muzeju Historial de la Grande Guerre v Péronnu; predsednica znanstvenega sveta pri velikem projektu LVR 1914 – Sredi Evrope; virtualna razstava Kraji utopije; simpoziji: Topografije spomina v trilateralnih prostorih (v sodelovanju z Univerzo v Gdansku); Evropska dediščina (Zvezna umetnostna dvorana); Prostorska umeščenost moderne (v sodelovanju s fundacijo Fritza Thyssna).
Novejše publikacije:
1919. Čas utopij. K topografiji nemškega stoletnega leta, 2019
Edini navpični kraj na svetu. Umetniška kolonija Positano, 2021
Konec Bonske republike? Berlinski sklep in njegov kontekst, 2024 (v soavtorstvu z D. Geppertom, J. Grandetom, B. Wintgensom (ur.))
Nagrade: LVR-Rheinlandtaler (2012); Zvezni križec za zasluge na traku (2013)

Urška P. Černe
Rojena 1971 v Mariboru, po dvajsetih letih Ljubljane, Berlina in Gorij pri Bledu z družino živi v Mariboru. Med 1996 in 2000 urednica literarne kritike pri Večeru. M. A. literarna komparativistika, M. A. germanistika in B. A. pravo (Pravna fakulteta v Mariboru). 1998 prevodno debitirala s Hofmannsthalom. Od 2006 na Filozofski fakulteti v Mariboru habilitirana lektorica za literarni in humanistični prevod. Od 1999 mednarodne štipendije, 2008 Sovretova nagrada, 2010 in 2013 premiji DSKP za vrhunske dosežke, 2023 in 2024 znak zlata hruška, 2024 prevajalska premija Republike Avstrije za posebej uspele prevode. Povabila na znanstvena srečanja, mednarodna priznanja. Znanstvene študije o literaturi. Od 2008 redno poučuje na Filozofski fakulteti Maribor, Oddelek za prevodoslovje in Oddelek za germanistiko. Članica DSKP, IGUE Österreich, Slovenske matice, uredništva revije Otrok in knjiga, žirije nagrade večernica (2025–28). Predsednica KUD Pranger in vodja obeh festivalov.

Partnerji projekta: Goethe-Institut Ljubljana, Cankarjev dom, Oddelek za germanistiko FF UM, založba Kulturni center, Lutkovno gledališče Maribor – Film v Minoritih, Javna agencija za knjigo, Mestna občina Maribor, DAAD in Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Na prireditvi bomo podelili priznanja za najboljše srednješolske haikuje v slovenščini, angleščini, španščini in nemščini za šolsko leto 2024/25. Pred tem bo predstavitev nagrajenih haikujev z naslovom Anonimni haikuholiki, ki so jo pripravili dijaki Gimnazije Vič. Slavnostna govorka bo pesnica in pisateljica Tanja Božić, nekdanja nagrajenka na natečaju in bivša dijakinja Gimnazije Vič.

Izgorelost, stres, depresija in duševne stiske so postali sestavni del sodobnega poslovnega sveta. Vodje, podjetniki in zaposleni se vsakodnevno soočajo s pritiski, ki pogosto ostanejo spregledani – dokler ni prepozno.

1. Slovenska MEN-TAL konferenca je prvi poslovni dogodek v Sloveniji, ki brez olepševanja naslavlja duševno zdravje v delovnem okolju. Združili bomo vodilne strokovnjake s področja psihologije, poslovnega vodenja in osebnega razvoja ter podjetnike, ki so se na lastni koži soočili z izgorelostjo in duševnimi stiskami.

Konferenca ponuja konkretne rešitve, ki jih lahko podjetja in posamezniki takoj implementirajo v svojo prakso. Zasnovana je kot prostor za odprto razpravo, izmenjavo izkušenj in pridobivanje znanja o ključnih strategijah za obvladovanje stresa, preprečevanje izgorelosti in vzpostavljanje zdravega delovnega okolja.

Konferenco organizira SUN EVENT v sodelovanju z Novartisom, Mikro+Polo in Kreativno bazo, ob podpori Listine raznolikosti, Evropske unije ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsa sredstva, zbrana s prijavninami in sponzorstvi, bodo namenjena organizacijama ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje in UP-ornik.

Program konference

08:30 – 09:00 | Prihod udeležencev
09:00 – 09:10 | Otvoritev konference
Otvoritev bo zaznamovana s ključnim nagovorom organizatorjev in pokroviteljev.
09:10 – 09:30 | Gregor Kirsch
Bivši vojaški reševalec, ki je operiral v vojnih razmerah, specialist organizacijske kulture.
09:40 – 10:10 | Aleš Vičič
Najbolj priznan slovenski športni psiholog, ki je sodeloval z več kot 150 vrhunskimi športniki in 60 olimpijci.
10:10 – 10:40 | Dan Podjed
Antropolog, ki preučuje vpliv tehnologije na življenje in delo, prejemnik nagrade Bob leta.
10:40 – 11:00 | Odmor za kavo
11:00 – 11:30 | Dr. Vita Poštuvan
Psihologinja in raziskovalka samomorilnosti, ki vsakodnevno dela z ljudmi v duševnih stiskah.
11:30 – 12:50 | 1. okrogla miza: Izgorelost in duševne stiske v poslovnem svetu
Pogovor z vrhunskimi strokovnjaki in podjetniki o prepoznavanju ter preprečevanju izgorelosti.
Moderator: Nejc Jaka Sekula
12:50 – 13:20 | Kosilo in mreženje
13:20 – 13:40 | Asist. dr. Monishankar Singha
Psiholog, bivši budistični menih, strokovnjak za čuječnost in mentalno odpornost.
13:40 – 15:00 | 2. okrogla miza: Duševno zdravje in vodenje v kriznih situacijah
Voditelji in strokovnjaki bodo delili svoje poglede na vlogo vodje pri duševnem zdravju zaposlenih.
Moderator: Maja Monrue
15:00 | Zaključek konference

Od 13. leta
Trajanje: 45 minut

Izbor, priredba, dramaturgija, pripoved: Špela Frlic
Glasba: All Strings Detached (Jana Beltran in Vesna Godler)
Producent: Cankarjev dom, Zavod Homo Narrans

Pripovedovalsko-glasbeni dogodek Dekle, obljubljeno soncu je nastal po istoimenski zbirki ljudskih pravljic iz držav nekdanje Jugoslavije, ki v ospredje postavlja dekleta in njihove strategije preživetja, ki je pri Mladinski knjigi izšla junija 2024. Čudežne pravljice, uvrščene v zbirko, upovedujejo skrivnosten in pogosto nevaren svet, v katerem se dekleta lahko zanesejo le na lastno pamet, iznajdljivost in pogumno srce ter tu in tam tudi na kakšno prijazno starko, ki jim pride na pot. V dogodku, v katerem je pripoved spretno prepletena z glasbo dua All strings detached, si nastopajoče za rdečo nit jemljejo vprašanje enakovredne ljubezni, danih in prelomljenih obljub in (ne)zmožnosti srečnih koncev.

Prvi večer cikla sodobnega flamenka Noches de Tablao tega leta začenja koncertno-plesna vizija umetnika, ki je s svojim ustvarjanjem izrazito preoblikoval in ukrojil prostor med jazzom in flamenkom – Guillermo McGill. Španski jazzovski bobnar, skladatelj in profesor urugvajskega porekla, čigar igranje je oblikovalo zvok nešteto legend flamenka in jazza, svoje globoko razumevanje glasbe kot žive snovi, kot utelešenega občutja, predstavlja s projektom Ples angela (La danza de un ángel). 

Desetletja glasbenega delovanja so zgradila čudovit glasbeni um, v katerem se mladostniška pretencioznost in želja po dokazovanju umakneta modrosti in nadgradita v čisto sposobnost združevanja globoke čustvene izraznosti z glasbeno sofisticiranostjo. Guillermo McGill je v zasledovanju temeljnih tem duhovnosti našel prostor, kjer se srečajo posameznikova in kolektivna čustva, zgodbe in neizgovorljive resnice – v nenehnem dialogu z gibanjem, s plesom, z nevidnimi tokovi, ki oblikujejo naš notranji svet. Glasba z roko v roki s plesom je bila vedno najčistejši izraz človeškega duha, način, kako premostimo tišino in naselimo čas.  

Obstaja kraj, kjer ta resnica še vedno živi, vtkana v vsakdanje življenje. Ples angela je našel navdih v Andaluziji, koščku sveta, kjer prebiva flamenko, umetniški jezik, ki ne pripoveduje le zgodb, temveč zaznamuje vsak trenutek, ki potrebuje glas. V njem je avtor projekta poiskal razumevanje ritma, ki presega tehniko in bolj spominja na pogovor, na preprostost dihanja in odmev nečesa starodavnega, a vedno novega. V tej viziji se Guillermo McGill srečuje s slovensko umetnico, plesalko in koreografinjo Urško Centa, ki svoj flamenko razvezuje tradicije ter z njim koplje naprej v iskanju novih metaforičnih ozemelj in identitet. Z izjemnimi sodelavci – seviljskima glasbenikoma, saksofonistom Bernardom Parillo in pianistom Chiquijem Cienfuegosom, madridskim kitaristom Álvarom del Vallem in slovenskim kontrabasistom Joštom Lampretom, skušajo premostiti razdalje ter skozi zvok in gibanje prečiti meje časa, prostora in njih samih.  

To ni zgolj koncert. To je vabilo v dimenzijo, kjer je glasba vse, kar je.

Guillermo McGill je bobnar, tolkalec, profesor, skladatelj in producent ter je sodeloval z nekaterimi najvidnejšimi umetniki iz sveta jazza in flamenka, kot so: Enrique Morente, Dave Liebman, Tete Montoliu, Juan Manuel Cañizares, John Abercrombie, Wynton Marsalis, Marc Johnson, George Mraz, Niño Josele. Kot član tria Chana Domíngueza skupaj z Javierjem Colino od njegove ustanovitve leta 1991 je sodeloval tudi v filmu Calle 54 Fernanda Truebe. Še vedno koncertira; izdal je sedem albumov kot vodilni glasbenik in sodeloval pri več kakor osemdesetih snemanjih kot spremljevalni glasbenik. Prav tako je izdal Flamenco Jazz Real Book in dve učni metodi za cajón. Nastopal je na nekaterih najpomembnejših festivalih, v gledališčih in koncertnih dvoranah po svetu, kot so Carnegiejeva dvorana, Marijino gledališče, Dvorana kraljice Elizabete, Teatro Real, Auditorio Nacional, JVC jazz festival New York, Lincolnov center, Beacon Theater, Chicago jazz festival, Los Angeles jazz festival, Kongresna palača v Parizu, Kennedyjev center, Berlin jazz festival, Jazz festival v Buenos Airesu, Pekinški jazz festival, Blue Note Tokio, Yokohama Jazz Promenade, Kuala Lumpur DPAC, North Sea jazz festival in drugi. Od leta 1984 poučuje bobne in ansambelsko igro na najpomembnejših jazzovskih šolah v Španiji: Taller de Músics v Barceloni in v Madridu, Escuela de Música Creativa ter od leta 2005 na Musikene, kjer trenutno poučuje.

Cikel Noches de tablao predstavlja umetnost sodobnega flamenka. Oblikujejo ga interdisciplinarni umetniški dogodki, osnovani predvsem na živi povezavi glasbe in plesa, ter spremljevalni program izobraževalnih in teoretičnih vsebin. Program gradi medkulturni lok med tujimi in domačimi ustvarjalci, ki vzpostavljajo dialog med umetniško prakso flamenka in drugimi glasbenimi žanri ter predstavljajo nove ustvarjalne pristope h glasbeni, plesni in performativni umetnosti. Od svojega nastanka leta 2017 daje prostor najnovejšim umetniškim projektom, ki temeljijo na žanrski presečnosti in ponuja širok razpon sodobnih izraznih form. V njem se nizajo koncerti in plesne uprizoritve, v katerih tradicija vstopa v navdušujoča zavezništva z novitetami. 

Cikel Noches de Tablao podpirata Riko d.o.o. in Geberit d. o. o.

Trajanje: 120 min

ŠILA – Šolska impro liga je dijaški program impro gledališča, ki že 28. sezono krasi gledališke odre!

Na finalni predstavi ŠILE bomo dobili odgovor na vprašanje, katera ekipa bo zmagovalka ŠILA sezone 24/25 in za eno leto postala lastnica velikega ŠILA pokala. Ena od ekip si je v prvem finalu nabrala že nekaj prednosti. Se lahko v Velikem finalu zgodi tudi veliki preobrat?

Dve ŠILA skupini, ki sta v letošnji sezoni osvojili največ točk in se prebili do finala bosta tekmovali v reševanju odrskih nalog. ŠILA tekme potekajo v obliki kratkih impro disciplin strnjenih v triminutne prizore. Na predstavi pa imate ključno vlogo tudi vi, gledalci, saj s svojimi predlogi za prizore in ocenami sooblikujete predstavo in odločate o končnem rezultatu. Vabljeni na večer neponovljivih, smeha in ustvarjalnosti polnih prizorov, brez vnaprej pripravljenega scenarija. 

Po predstavi bo potekala podelitev nagrad za najbolj ošiljene v letošnji sezoni.
Petek je ŠILA dan!

ŠILA je vseslovenski program improvizacijskega gledališča namenjen srednješolcem, ki že od leta 1997 spodbuja kulturno rekreacijo mladih.
 

Sara Fontán, violina, elektronika; Edu Pou, bobni, tolkala, elektronika

Duo Los Sara Fontán je eden tistih neodkritih biserov, za katere je vredno biti radoveden in vztrajen pri iskanju nove glasbe. Ko najdeš takšen zaklad, je lahko življenje nepopisno čudovito. In prav to se je zgodilo, ko smo ujeli prve zvoke albuma Queda Pendiente, ki nas je napotil v nadaljnje raziskovanje glasbenih domislic in pustolovskega duha, kot ga premoreta Sara Fontán in Edu Pou. Njega sicer že poznamo iz kultnega dua ZA!, a spoj s Saro odpira nove svetove. In kakšno pristno zgodbo imata skupaj. Po petih intenzivnih letih živih nastopov po vsej Evropi ... po vlakih, avtomobilih, letalih, na stotine skupnih izkušenj in po preverjanju, da je mogoče potovati brez kakršnega koli albuma, singla, videoposnetka, ne da bi sledila rutinam, ki jih vsiljuje industrija, sta se odločila prekiniti dogmo nesnemanja in začeti novo fazo s Queda Pendiente, svojim prvim albumom. Razlogov je bilo veliko: raziskovati nove načine, pobegniti od samozadovoljstva, prisluhniti vsem tem ljudem, ki so – večkrat in po vsakem koncertu – želeli to izkušnjo odnesti domov, da bi jo podoživeli intimno in osebno. Drugi ključni razlog je, da sta doma zgradila lasten studio, kjer sta lahko tri tedne v januarju delala povsem sama. Pravita, da je bil to nepozaben proces, saj je bil še en razlog za snemanje: pustiti zapis o sebi v tekočem času ter hkrati pozabiti na narejeno in pustiti prostor za novosti. Če bomo na otvoritvenem koncertu 41. Druge godbe slišali vsaj del iskrivosti, ki krasi njun prvenec, bodo naša srca navdihujoča in usklajena vse do konca festivala.

»Impro liga sezona Kaj je bolš?, ki je vse leto zabavala občinstva na burnih tekmah, obeta res fantastično sklenitev v velikem finalu.«

V sezoni Kaj je bolš? smo na tekmovalnih predstavah reševali različne polemike človeštva. Nabor letošnjih improvizatorjev smo razdelili v dve veliki skupini, glede na njihovo pripadnost eni ali drugi strani argumentov. Tako smo dobili Modro in Rdečo skupino, ki sta se celo leto v manjših ekipah borili za »kdo ima bolj prav«. Tisto, kar zastopa zmagovalna ekipa, je BOLŠ ZA VEDNO! Tako smo med drugim izvedeli, da so introverti boljši od ekstrovertov in da je nogomet boljši od košarke. 

Vrhunec sezone bomo dosegli v velikem Finalu v čudoviti okrogli dvorani, kjer se bodo najboljši improvizatorji in improvizatorke sezone spopadli v ultimativni boljšosti!

Navdušil vas bo svetovno priznani format Theatresports, ki ga je zasnoval oče gledališke improvizacije Keith Johnstone. Gre za odštekan spoj športa in gledališča, v katerem se ekipi izkušenih improvizatorjev spopadeta v pestrih odrskih izzivih, navdih za prizore pa jemljeta iz predlogov občinstva. Celotno tekmo spremljajo strokovni sodniki, ki prizore ocenjujejo in izvajajo kazenske ukrepe. Občinstvo je vabljeno, da v klasičnem športnem slogu glasno kritizira sodnike in nekajkrat na predstavo celo podeli ocene namesto njih. Ta predstava je tako športna, da bodo delale tudi vaše trebušne mišice!

Po koncu finalne tekme sledi še slavnostna podelitev nagrad za najboljše dosežke v letošnji sezoni.

Človek večinoma še vedno misli v okvirih razumskega sveta, čeprav ta izginja v kaosu sodobnih izzivov. Na osnovi primerov iz različnih urbanih okolij pripoveduje avtor o tem, kako v vsakdanjih okoliščinah doživeti hkratni obstoj ljubečega in ustvarjalnega planetarnega prostora, ki naznanja novo poglavje v evoluciji narave, človeka in drugih bitij Zemljinega vesolja. Mimo hodimo, pa ne vidimo. Zakaj?

Umetna inteligenca bliskovito osvaja prostor bivanja. Kakšne so možnosti, da življenje ne izgubi svojega ustvarjalnega smisla? Kaj daje kot alternativo inteligenca narave, denimo njena elementarna bitja in njihovi starši, ki jih človeški spomin pozna kot arhetipska bitja – na primer kot zmaje ali angele? Kako praktično zavarovati prostor ustvarjalne zavesti znotraj nas kot posameznikov?