Zvezdana Mlakar bo z Asyo Širovnik Moškon spregovorila o težko pričakovani knjigi Nevidna Sila Duhovnega Preboja.  Asya je pisanje knjige simbolično končala v romarskem mestu Santiago de Compostela 27 let po začetku svoje duhovne poti. Z nami bo delila znanje in vedenje, ki ga je v tem času zbrala skozi terapevtsko delo in tudi s študijem ter življenjem po svetu.

V dvournem pronicljivem in čustvenem večeru boste spoznali, kako nevidni svet premika vidnega in kako na duhovni poti samoodkrivanja  skozi različne življenjske izzive ter izkušnje spoznavamo sebe in sočasno nastajamo.

Asya in Zvezdana se bosta v pogovoru dotaknili odkrivanja zaklada naše duhovne poti. Tako bomo skupaj spoznavali, kako se zaklad duhovne poti razodeva v nas in kako skozi preseganje notranjih omejitev odkrivamo resnični jaz. Obudili bomo spomin na izvorno enost, presegli iluzijo o ločenosti in skupaj odkrivali, kako je vsak del naše poti zgradil del nas, del tega, kar smo danes.

Toplo vabljeni na srčni večer samoodkrivanja in samosprejemanja.

DARILO: Ob nakupu vstopnice prejmete izvod knjige Nevidna Sila Duhovnega Preboja.

Na Luno! je predstava, ki popelje v vesolje in gledališko doživetje združuje z izobraževalnimi vsebinami. Od nastanka Lune, prvega človeka, ki je hodil na njej, do sodobnih vesoljskih tehnologij, ki so postale del našega vsakdana.

V predstavi podoživimo vznemirjenje, ki je spremljalo pristanek Neila Armstronga in Buzza Aldrina na Luni leta 1969. Zabavno ga povežemo s fizikalno razlago težnosti ter njenih učinkov na nebesna (in človeška) telesa. Profesor doktor Peter Kranjc in njegov asistent Aleksander po svoje edinstveno, a seveda strokovno neoporečno, demonstrirata kroženje Zemlje okoli Sonca in Lune okoli Zemlje ter njegove posledice (tudi na asistenta Aleksandra ...). Oživita nekatere legende, ki razlagajo nastanek Lune, in predstavita lepoto simbolike, ki jo ima Luna v umetnosti.

Znanje o vesolju postaja vedno bolj aktualno in njegovo odkrivanje se v zadnjih letih krepi. Avtorji uspešnice Neustrašna raziskovalka – Marie Curie in radioaktivnost so pripravili novo pustolovščino. Poletimo skupaj! Višje in še višje! 

Matevž Šalehar Hamo, glas, kitara; Peter Dekleva, spremljevalni glas, kitara in vsi njeni derivati; Denis Horvat Duki, spremljevalni glas, orgle hammond, klavir, rhodes, tipke, včasih celo harmonika; Uroš Škerl Kramberger Hipi; spremljevalni glas, bas kitara; Martin Janežič Buco, bobni, tolkala, vip 


Dobra tri leta po rekordno hitro razprodanem koncertu v Cankarjevem domu se Hamo in Tribute 2 Love vračajo. Takole so zapisali: »Z dečki se vračamo v Štihovo dvorano, tisto okroglo, kjer vas imamo vse na kupu, da smo vsi skupaj lahko en bend. Igrali bomo akustično in igrali bomo dva večera. Za vas imamo dva datuma, ker je bil pred leti koncert tukaj razprodan v dobrih štirih urah. Pa mogoče zato ker nam prvič v tej, najlepši luknji ni uspelo posneti plošče v živo. Ker se radi učimo na napakah, imamo tokrat rezervo – če ne uspe v prvo, bo pa v drugo. Saj se spomnite albuma Iz4Kani Skorlajv? Prav ta 'skor' bi radi odstranili in posneli akustično ploščo v živo, skupaj z vami, takšno, kot smo jo želeli že prvič. Komadi bodo z vseh petih albumov, en lep presek najbolj znanih in najbolj kulskih, skratka tistih, ki jih že vsi znamo. Morda v kakšni novi preobleki. Pa še to. Če pripelješ ljubezen ali morda bodočo ljubezen, se splača. Par vstopnic je cenejši kot ena sama.« Hamo & Tribute 2 Love
 

Kratek program prireditve:

• ob 18.00 ogled gledališke predstave Kriplov zagovor
• od 18.55 do 19.15 krajši odmor
• ob 19.15 predstavitev romana Življenje v podzavesti ter pogovor z avtorjem Simonom Šerbinkom in strokovnjakoma dr. Bojanom Filipičem in dr. Aleksandrom Zadelom
• zaključek prireditve ob 20.00
• po zaključku sledi druženje s pogostitvijo

Kriplov zagovor je izvirna avtorska gledališka igra in je nadaljevanje sodelovanja igralca Simona Šerbinka, obojestranskega podkolenskega amputiranca, ter režiserja Matjaža Latina, ki sta pred dobrim letom ustvarila uspešno monodramo Krhkost. Monodrama Krhkost je nastala po eseju znanega francoskega filmskega ustvarjalca Jeana-Clauda Carrièra, medtem ko je Kriplov zagovor nastal po avtobiografski zgodbi Simona Šerbinka. Kriplov zagovor je »komedija«, ki na izviren način prikazuje igralčevo avtobiografsko zgodbo o rehabilitaciji in vključevanju invalidov v družbo. Predstava tematizira različne vrste invalidnosti, tako telesne kot duševne diagnoze. Igralec svojo osebno zgodbo predstavlja na na videz sproščen način, ob tem pa z veliko mero družbene kritike in samoironije. Predstava ob tem odpira in hkrati podira različne tabuje, povezane z invalidnostjo, ter posega v boleče osebne in socialne teme. Ključnega pomena je vsekakor razgaljenje – iskreno in intimno podajanje osebne zgodbe igralca, ki mu je usodno zaznamovala življenje in ga stigmatizirala. Vendar je igralec Simon Šerbinek kljub izgubi obeh nog po poskusu samomora ponovno našel smisel, dokončal dve fakulteti in si ustvaril družino.

Kratek opis romana Življenje v podzavesti. Borec – dnevnik nekega strahopetca:

Avtor, v knjigi se je poimenoval Alen, je sam doživel vse, kar je opisano v zgodbi. Zgodba je sicer subjektivna in v določenih delih pretirana, zato avtor opozarja, naj jo bralec bere z distanco. Osnovna zgodba govori o odločitvi, da človek s težavami v duševnem zdravju ter po poskusu samomora želi obračunati s svojo preteklostjo, da bi lahko na novo zaživel. Pri tem mu psihiater svetuje to odločitev, ki v zgodbi nastopa kot objektivni komentator Alenove zgodbe. Alen opisuje v svojem dnevniku stanje psihoze in recidiva. Opisuje ga, medtem ko se zdravi na psihiatriji. Za svojo zgodbo prosi svoje življenjske spremljevalce, da mu pomagajo s svojim videnjem. Tako se v zgodbo vključijo naslednji liki: psihiater, prijatelj, režiser in profesorica. Alen opisuje svoje stanje, kjer prihaja do regresije, kjer se vrača tudi v otroštvo, v dijaške dni in nato študentsko življenje, ki je bilo polno vzponov in padcev. Na predstavitvi bosta ob Simonu Šerbinku sodelovala v pogovoru še Simonov bivši psihiater in psihoterapevt Bojan Filipič, dr. med., ki se je upokojil, ter psiholog dr. Aleksander Zadel.

Na okrogli mizi gostimo pesnico in pisateljico Silke Scheuermann, prevajalca in pisatelja dr. Gašperja Kralja ter profesorja in biblioterapevta dr. Davorja Piskača. Skupno jim je ukvarjanje z duševnostjo v literaturi skozi kreiranje zanimivih literarnih oseb, prepričljivih izpovedi ter zanimanje za to, kako literatura deluje na bralce, kakšno mesto ima v družbi in v življenju posameznika. V ospredju pogovora bo torej razmerje med literaturo in duševnostjo, dotaknili pa se bomo tudi etičnih, ekokritičnih in drugih aktualnih tem. 

Pogovor bo v angleščini s prevodom v slovenščino.
 

Letošnji vileniški komparativistični kolokvij odpira aktualno temo – duševnost v literaturi. Premisleku o duševnem zdravju in različnih stikih med literaturo in življenjem sledi vprašanje, kako različna literarna besedila bralcem predstavljajo bolečino, nevrotičnost in osamljenost literarnih oseb pa tudi to, kako jih razrešujejo. Strokovnjaki na kolokviju obravnavajo teme, ki nagovarjajo bralce in bralke ter imajo običajno velik odmev tudi pri kritikih: koncepte travme v literaturi, čustev v otroški in mladinski književnosti ter bolezni v treh sodobnih slovenskih romanih (Stanke Hrastelj, Maruše Krese in Eve Kovač). Literarne komisije, žirije, kritiki in tudi bralci kot kakovostna in pomembna literarna dela najpogosteje označujejo drame in tragedije. Kako to?
 
Od 9.00 do 10.30 Prvo zasedanje
Pogovor bo v angleščini s prevodom v slovenščino.
 
Od 11.00 do 12.30 Drugo zasedanje
Pogovor bo v angleščini s prevodom v slovenščino.
 
Od 15.00 do 16.30 Tretje zasedanje

Pogovor bo v slovenščini.
 

Sodelujejo: Jake Buttigieg (Malta), Marij Čuk (Italija/Slovenija), Barbara Korun (Slovenija), Gašper Kralj (Slovenija), Ariane Koch (Švica), Wojciech Kuczok (Poljska), Silke Scheuermann (Nemčija), Shpëtim Selmani (Kosovo), Max Sessner (Nemčija), Jan Škrob (Češka), Thomas Stangl (Avstrija), Tonia Tzirita Zaharatu (Grčija) in Tijana Rakočević (Črna gora).
Povezuje: Aljoša Harlamov. 

Dogodek se bo začel s podelitvijo pisateljske nagrade Srednjeevropske pobude za mlade avtorje na 38. Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica, ki jo prejme prodorna avtorica mlajše generacije, pesnica, dramatičarka in prozaistka Tijana Rakočević iz Črne gore. Njena proza je v koraku s sodobnimi literarnimi trendi, s precizno, analitično in neprizanesljivo pisavo pa hkrati dekolonizira žensko telo ter razgalja družbeno sprejeto nasilje nad ženskami in seksualnimi manjšinami. Nagrajenka se bo mednarodnim in domačim gostom festivala pridružila na okrogli mizi SEP, ki bo tematizirala aktualno geslo in osrednji koncept letošnjega festivala, ›Raznoliki obraz Evrope‹: Evrope, celine raznolikih obrazov, ki so zgodovino sveta dolga stoletja krojili tako v negativnem (kadar je raznolikost imela slabšalen značaj in označevala izključevanje drugačnih) kot pozitivnem smislu (danes naj bi označevala evropsko identiteto v njeni celovitosti). Kakšne transformacije je prinesel naš čas, ko so na udaru temeljne človeške svoboščine in civilizacijske vrednote in bi spričo vse bolj izostrene družbeno-politične klime morali biti enotni v svoji različnosti? Kaj in koga vidimo, ko pogledamo v današnji obraz Evrope, kakšen odsev nam pri tem ponuja jutri in kakšna je pri tem vloga literature?

Pogovor bo potekal v angleščini s prevodom v slovenščino; tolmači Breda Biščak.

Sodelujejo: Silke Scheuermann, Max Sessner (oba Nemčija), Thomas Stangl in Andreas Unterweger (oba Avstrija); povezuje: Irena Samide

38. Mednarodni festival Vilenica v letu, ko bo Slovenija častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, v središče postavlja sodobno književnost Avstrije in Nemčije ter prinaša antologijo sodobne nemške in avstrijske književnosti Ich stelle mir vor / Predstavljam si. V njej je zbranih dvajset avtorjev in avtoric, ki doslej še nimajo lastnega knjižnega prevoda v slovenščino, izbor njihovih besedil pa prevajajo uveljavljeni prevajalci.

V Cankarjevem domu se bodo s svojimi besedili ter pogledi na literaturo in družbo predstavili štirje avtorji iz antologije: Silke Scheuermann, nemška pesnica in pisateljica, ki brez dvignjenega kazalca duhovito razpira osrednja etična vprašanja našega časa, obravnava odnose med ljudmi in živalmi, človekom in naravo ter večno aktualna družinska in ljubezenska razmerja; avstrijski pisatelj Thomas Stangl, ki s svojimi miniaturnimi proznimi utrinki odstira čarobnost in neustavljivo privlačnost sveta literature; nemški pesnik Max Sessner, o katerem je njegov slovenski prevajalec Štefan Vevar dejal, da deluje njegova lirika tako večpomensko in ambivalentno, da je že skoraj neulovljiva; ter Andreas Unterweger, pesnik s prefinjenim humorjem, urednik eminentne graške literarne revije manuskripte, ki je skupaj z Amalijo Maček in Ludwigom Hartingerjem poskrbel tudi za antologijski izbor avtoric in avtorjev.

Cenjeni gostje, ki so za svoje delovanje že prejeli vrsto literarnih in drugih priznanj, se bodo s povezovalko Ireno Samide pogovarjali o večglasnosti sodobne nemške in avstrijske književnosti, se dotaknili vloge pesnika v aktualni družbi ter razkrivali, kakšno moč in kakšno nalogo ima poezija, tudi – in zlasti – v današnjem času.
 

Pogovor bo v nemščini s prevodom v slovenščino; tolmači Amalija Maček.
 

Iz/najdena je nadaljevanje avtorskega opusa Urše Rupnik in drugi dogodek v sklopu projekta Zgodovinjenje slovenskega sodobnega plesa.

Iz/najdena v fokus raziskave postavlja koreografijo Žive Kraigher Balada (1989), ki je njeno zadnje, koreografsko najbolj zahtevno in slogovno najbolj zaznamovano plesno delo. Dramaturško se delo napaja v istoimenski skladbi Frédérica Chopina (Balada št. 1 v g-molu), zaznamuje ga močna notranja gradnja z vzponi in padci, ki povedno izhajajo iz utrinkov doživljanja takratnega sveta in viharnega življenja Žive Kraigher. Pričujoči projekt tako poleg zanimanja v plesno-stilni podobi in vsebinski zasnovi koreografskega dela zasleduje tudi intimne zgodbe življenja, ki so se tkale okrog nastajanja tega plesa in odmevajo še v sedanjosti; to so predvsem zgodbe o močnih ženskah, posameznicah, ki si, kot v zaključnem stavku Balade, drznejo vzklikniti:
 

Ko sem še je komorna opera o odhajanju ljubljene osebe s kronično duševno motnjo, demenco. Ko preteklost vdira v sedanjost, ko je bolečina in je strah. Nemir. Izguba identitete in občutka lastne vrednosti. Demenca prizadene tako posameznika kot njegove ljubljene in bližnje. Ko se zdi, da si ne delimo več istega časa in prostora, se še lahko srečamo? V pesmi, v glasbi? V dotiku, v tišini?
V čuteči prisotnosti.

Demenca se po nevroloških mehanizmih in poteku razlikuje pri vsakem človeku. Prepoznavati procese, ki spremljajo demenco, in različne oblike podpore, ki so na voljo svojcem, je zanje lahko neprecenljivo in tudi praktično koristno.  
Z delom Ko sem še naslavljamo vprašanje, kako biti skupaj, kako najti stik, ko se zdi, da ta ni več mogoč. Ker je pri dementnih posameznikih opazno, da se »glasbene strukture občutno dlje in stabilneje ohranjajo kot druge kognitivne strukture, lahko v stiku z glasbo nastanejo t. i. oaze spominjanja, občutenja identitete in jaza ter občutek lastne vrednosti,« pišeta Rosemarie Tüpker in Barbara Keller, »in prav to deluje kot protiutež izgubi jaza in sveta«. 
Dialog v glasbi.