Prvič na vinilu in prvič sede v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ob izidu plošče Blagor.

Skupina Matter se vrača s svojo prvo ploščo, tokrat na klasičnem nosilcu, 10-palčni vinilki s šestimi komadi (izide 13. avgusta v omejeni nakladi).

Glasbene podlage EP-ja so tople, izrazito se naslanjajo na pokrajino jazzovskih samplov. Matter tokrat ni več nočna žival, ki uživa v izzivanju nevarnosti, ampak popoldansko udobje. Prizor: Miza v lokalu z najbližjimi, h kateri so vabljeni vsi. Kot da je tenzijo podalpskih blokovskih sosesk nadomestila notranja umirjenost pogleda, ki se ozira po popoldanskem odblesku sonca z gladine morja ali alpskega jezera. Mladostniško šopirjenje, »junky era, mim je«. Fantje so se razselili po državici, misli so vsaj začasno pomirjene in spraševanje, kako velika bo naslednja uspešnica, ni več v ospredju.

Matter so že s prvencem Amphibios (2016) dokazali, da niso zgolj še en rap kolektiv. Skrivnostni, introspektivni in vedno korak pred sceno so ustvarili edinstven melanholični rap, ki je navdušil poslušalce in hkrati izzival kritike. Sledili so Mrk (2017), eksperimentalni Troglav (2019) in monumentalni HAOS (2022) – vsak album nova prelomnica, vsak koncert doživetje. V letu 2024 sta sledili še solo plošči Tunje (Kolajna) in Dacha (Indeks). Od sodelovanja z MRFY pri hitu Zonzei do neodvisnega celovečerca Ameba so Matter vedno širili meje svojega izraza. Med pandemijo so pod imenom Better skupaj s Tsujigirijem posneli Testament ljubezni (2020) – ljubezensko pismo distopični sedanjosti.

Koprodukcija: Založba rx:tx / Kafana

Sabat je interdisciplinarni projekt, ki v dveh vsebinsko in formalno povezanih delih obravnava zgodovino zatiranja ženskih skupnosti, predvsem skozi prizmo čarovniških procesov, ter raziskuje možnosti drugačne, skupnostne in spregledane zgodovine, utemeljene na telesu in skupnosti žensk.

Prvi del temelji na dokumentarno-analitični raziskavi čarovniških procesov, osredotočeni na resnične primere žensk, ki so bile obtožene čarovništva in so prestale sojenja. Preučuje širši družbeno-politični in gospodarski kontekst teh procesov, s poudarkom na vlogi žensk v družbi in razlogih, zakaj so bile razumljene kot grožnja. Posebej se posveti obravnavi ženskega telesa – kako se je fizična travma, ki jo je telo doživelo, prenesla v prisilna priznanja in končna pričevanja.
Razpira tudi razmerje med ženskami in »hudiči«, s katerimi naj bi sklepale pakte – ti pogosto odsevajo lastnosti njihovih zlorabljavcev: sodnikov, gospodarjev, duhovnikov, posiljevalcev. 

Raziskava se razširi s finančnega ozadja – od kmetic in suženj do meščank, plemkinj in princes – ter analizira, kako so družbeni položaj, finančna odvisnost ali samostojnost vplivali na razplet procesov. Tako projekt razkrije marginalizirane skupine tistega časa, sisteme zaščite in zatiranja ter specifične položaje žensk znotraj različnih geografskih in zgodovinskih kontekstov.

Prvi del zato ne obravnava čarovništva kot folklornega ali nadnaravnega pojava, temveč kot mehanizem nadzora, kaznovanja in odstranjevanja nezaželenih teles. Zdaj delno mitiziran pojem čarovništva imenuje s pravim imenom: femicid.

Drugi del izhaja iz mitološkega motiva sabta – nočnih zborovanj čarovnic – vendar ga razstavi in preoblikuje v simbol nekdanje ženske skupnosti, v kateri je krožilo znanje o telesu, zdravju, spolnosti in skrbi. Sabat, ki je bil v patriarhalnem imaginariju demoniziran kot kraj razuzdanosti in grožnje redu, se preobrazi v prostor opolnomočenja, bližine in prenosa znanja. Drugi del raziskuje znanja in rituale, ki so jih čarovniški procesi z logiko femicida izbrisali: poznavanje kontracepcije, zavračanje ali sprejemanje materinstva, spolni užitek, telesno avtonomijo, skupne prostore in žensko solidarnost. Zanima ga, kako so ta znanja postala kriminalizirana in grešna, kako so bili skupnostni prostori žensk potisnjeni v zasebnost doma, ter kako je bila skupna praksa skrbi razpršena in tabuizirana.

Predstavi se skupnost, ki bi lahko obstajala onkraj represivnih struktur – in se ponekod morda tudi je. Ožigosano in zlorabljeno telo iz prvega dela se tukaj, skozi zgodovinsko restavracijo, opolnomoči. Drugi del tako nakaže možnost druge zgodovine – zgodovine, v kateri žensko telo ni omejeno na nalogo rojevanja, pri čemer ni postalo eden od tihih strojev industrijske produkcije.

Projekt opozarja na neposredne posledice femicida: binarno dojemanje zgodovine, izbris alternativnih ureditev ter izginotje prostorov upora in skupne emancipacije ter se hkrati ozira po mogočih novih modelih družbene ureditve v razmerju do spola, ki ga obravnava odprto in spremenljivo.

Libreto: Jakob Barbo po komediji Vinka Möderndorferja
Režija: Vinko Möderndorfer
Dirigent: Iztok Kocen
Scenografija: Jaro Ješe
Kostumografija: Tina Žen
Oblikovanje luči: Andrej Petrovčič

Gospod Marko: Peter Grdadolnik, bariton
Gospodična Suzana: Ireneja Nejka Čuk, mezzosopran
Gospod Albert: Lovro Korošec, bariton
Mama: Katja Konvalinka, sopran
Smetar: Klemen Torkar, tenor

Ansambel Slovenskega komornega gledališča:
Mirko Jevtović, harmonika
Mojca Batič, violina
Petra Vidmar, tolkala
Miha Firšt, kontrabas
Iztok Kocen, klavir

Klik za ljubezen je komična opera. Tokrat se je skladatelj Iztok Kocen spopadel z zgodbo o ljudeh, ki po spletu iščejo ljubezensko srečo. Na svoj prvi zmenek s sabo pripeljejo tudi svoje težave, preteklost, frustracije in želje. 

Predstava o idealnem ljubezenskem partnerju pa nikoli ne ustreza realnosti. In v tem je značajska komičnost naše zgodbe, ki jo glasba v vseh zabavnih trenutkih tudi zelo učinkovito podpre. 

Liki so malce nenavadni, vendar so še vedno osebe iz našega življenja. Dimnikar, ki živi s svojo posesivno materjo, Suzana, ki s kliki na spletu išče idealno ljubezen, drugačno, bolj kulturno, manj primitivno od njenega dolgoletnega partnerja, bogatega avtomehanika. In tu je še opazovalec Smetar, ki od daleč spremlja vso to komedijsko kolobocijo in jo po svoje filozofsko tudi komentira. 

Glasbena komedija Klik za ljubezen nas popelje v stopnjujoče situacijske in značajske zaplete, ki pa jih prepoznamo iz našega vsakdanjega življenja. Vsi smo kdaj nerodno iskali srečo, vsi smo kdaj hoteli, da bi se nam uresničila naša idealizirana predstava o ljubezni. In vsi smo se pri tem že kdaj opekli. Tako da se v komediji Klik za ljubezen smejimo tudi na svoj račun. Kot je napisal Gogolj: Komu se smejete? Sebi se smejete. 

Vinko Möderndorfer 
 

Od 11. do 15. leta

Pozabi na dolgočasno mitologijo iz učbenika! Odisej je tukaj kot junak epskega road tripa: beži pred pošastmi, pretenta bogove, se izgubi, skoraj obupa ter ves čas išče pot domov. Predstava združuje glasbo, pripovedovanje in nenavadne odrske trike v hitro in zabavno pustolovščino, v kateri antični junaki zvenijo presenetljivo podobno današnjim ljudem. Veliko akcije, malo norosti in zgodba, ki še po tisočletjih ostaja legendarna.
 

Od 5. do 10. leta
Trajanje: 45 minut

Anja Štefan in Janez Dovč občinstvo popeljeta med živali iz ljudskih pravljic z različnih koncev sveta. Ob pripovedovanju in glasbi oživijo lisice, medvedi, zajci in druga bitja, ki s svojo zvitostjo, pogumom ali nerodnostjo vedno znova nasmejejo poslušalce. Predstava združuje toplino pripovedovanja in čar žive glasbe ter ustvarja pravljično vzdušje, v katerem bodo uživali otroci, starši in vsi ljubitelji zgodb.

Od 5. do 10. leta
Trajanje: 60 minut

UM & KUNA sta mojstra improvizacije, ki iz vsake ideje ustvarita neponovljivo glasbeno zgodbo. Občinstvo predlaga teme, besede ali nenavadne zaplete, onadva pa jih na kraju samem spremenita v rime, pesmi in zabavne freestyle dvoboje. Predstava je polna humorja, domišljije in presenečenj, pri katerih otroci navdušeno sodelujejo, odrasli pa občudujejo hitrost in iznajdljivost nastopajočih. Vsakič nastane povsem nova predstava, ki je ni mogoče ponoviti!

Od 5. do 10. leta
Trajanje: 45 minut

Pripoved o kralju Matjažu oživi skozi glasbo, petje, gib in zvoke ljudskih glasbil. Otroci bodo spoznali pogumnega kralja, skrivnostne stare melodije in ritme, ki pričarajo svet legend ter domišljijskih junakov. Predstava združuje pripovedovanje, zborovsko petje in zanimive instrumente, ki vabijo k raziskovanju glasbene dediščine. Odrasle bo navdušila bogata odrska podoba, mlajše obiskovalce pa razgiban in igriv način pripovedovanja znane zgodbe.

Pod častnim pokroviteljstvom Nataša Pirc Musar, predsednice Republike Slovenije.

Duševno zdravje ni več tema prihodnosti. Je tema sedanjosti. Tema odnosov, vodenja, delovnih okolij in kakovosti življenja.

MEN-TAL 2026 je osrednja slovenska konferenca, ki povezuje gospodarstvo, stroko, osebne zgodbe in pogumne pogovore o temah, ki jih predolgo puščamo v tišini. Na odru se bodo zvrstili priznani strokovnjaki, voditelji, podjetniki in posamezniki z izkušnjo, med njimi tudi priznani psihiater in terapevt Željko Ćurić, ki bo s svojim pogledom osvetlil pomen duševne stabilnosti, odnosov in notranje moči v sodobnem času.

Govorniki bodo spregovorili o izgorelosti, pritiskih sodobnega časa, odnosih, duševni odpornosti ter kulturi podpore v organizacijah.

Dogodek je namenjen vodjem, HR strokovnjakom, podjetnikom, zaposlenim, pedagogom in vsem, ki verjamejo, da uspeh brez človeka nima prave vrednosti.

MEN-TAL 2026 odpira prostor razumevanju, navdihu in konkretnim premikom.
Program vključuje:
•    navdihujoča predavanja, 
•    aktualne panelne razprave, 
•    osebne zgodbe govorcev, 
•    uporabne uvide za delovna okolja in vsakdanje življenje, 
•    mreženje udeležencev. 


Več informacij in prijave www.men-tal.si
 

Z avtorjem se bo pogovarjal ugledni zgodovinar dr. Jure Ramšak.

Pirjevec v svojem delu razgrinja najbolj ustvarjalno in hkrati najbolj sporno obdobje v življenju Edvarda Kardelja, enega ključnih snovalcev jugoslovanskega socializma. Osredotoča se na njegova leta na oblasti, ko se je iz discipliniranega agenta Kominterne po razkolu s Stalinom preobrazil v vodilnega ideološkega revizionista stalinizma in arhitekta sistema samoupravnega socializma. Skozi dramatičen in intelektualno zahteven prikaz spremljamo Kardeljevo prizadevanje, polno porazov, ponižanj, sporov s tovariši in teoretskih obratov, ki se na koncu zalomi v spoznanje, da Jugoslavija ni zrela za njegovo utopijo.

Monografija je opremljena z znanstvenim aparatom in bogatim slikovnim gradivom ter ponuja poglobljen vpogled v politično in ideološko dogajanje, ki je zaznamovalo 20. stoletje.

Prof. dr. Jože Pirjevec (1940) je po diplomi na tržaški Univerzi, podiplomskem študiju na Scuola Normale Superiore di Pisa in na Diplomatski akademiji na Dunaju doktoriral še na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zgodovino vzhodne Evrope je poučeval na Fakultetah za politične vede v Pisi in Padovi ter na tržaški Filozofski fakulteti, zgodovino sodobne Evrope pa na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. S pomočjo prestižnih štipendij je pogosto raziskoval v evropskih in ameriških arhivih in knjižnicah. Med njegovimi monografijami so študija Jugoslovanske vojne 1991–2001, biografija Tito in tovariši, ki je izšla v 11 jezikih, ter knjiga Partizani, objavljena tudi v hrvaščini in angleščini. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Obiskovalci dogodka imajo ob nakupu knjige 5 € popusta.

Joanna Elmy je v Bolgariji rojena pisateljica in novinarka ter ena najvidnejših literarnih ustvarjalk v državi. Njen prvenec Narejeni iz krivde (prevod: Borut Omerzel), ki ga je napisala med študijem na univerzi, je leta 2022 prejel najprestižnejšo bolgarsko nagrado za literaturo v vzponu in se uvrstil v ožje izbor več drugih nacionalnih nagrad.

Zaposlena je pri neodvisnem tedniku Toest Bg. Njene literarne kritike in eseji so bili objavljeni v revijah The Literary Journal, VIJ! Magazine, Capital Weekly ter v drugih nacionalnih časopisih in revijah. Elmy je prejela literarno štipendijo Per aspera ad astra in leta 2019 postala štipendistka fundacije Elizabeth Kostova v okviru pisateljskih seminarjev v Sozopolu.

Leta 2024 je bila prva gostujoča pisateljica na University Collegeu v Londonu. 

Živi med Združenimi državami Amerike in rodno Bolgarijo. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov in angleškega jezika na univerzi Sorbonne Nouvelle v Parizu ter magistrirala iz političnega komuniciranja na Univerzi v Amsterdamu.

Pogovor s pisateljico bo vodila Lara Paukovič.

Kuratorka: Ana Schnabl