ARThANATOS je avtorski umetniški projekt glasbenika Vaska Atanasovskega in filozofinje Magdalene Germek, ki sta izvirno ustvarila srečanje glasbe in filozofije kot pripovedništva v raziskovanju najbolj obskurne in sublimne teme človeštva – smrti. ARThANATOS je cikel in se z vsako uprizoritvijo razvija v eno od neštetih smeri, ki jih smrt odpira. Brez upanja, da bo izčrpal temo smrti, se bo ARThANATOS nadaljeval ..., dokler ga neki vidik smrti vendarle ne prekine.

V tokratni uprizoritvi ARThANATOSA bosta ustvarjalca raziskovala umetnost (art) in smrt (thanatos) v razmerju do izhodišč, ki jih ponujata »politika smrti« in »umetnost umiranja«. V času, ki ga pogosto označujemo za apokaliptičnega in občutljivega za temo življenja in smrti, se lahko vprašamo, kako občutljivi smo dejansko za fenomen smrti. Ali nas množice mrtvih še lahko ganejo? Ali je v sodobnih načinih ravnanja s smrtjo mogoče doseči tisto, kar zajema osnovno idejo rekviema, namreč počitek (lat. requies »mir, pokoj«)? Kaj ta počitek sploh je? Ali se lahko spočijemo od smrti ali ob njej? Ali lahko pustimo smrti počivati? Morda ni več smiselno ustvarjati maše za mrtve, marveč dobesedno maše mrtvih?

ARThANATOS ne bo ponudil odgovorov na ta vprašanja. Tudi vas ne vabimo na dogodek o apokalipsi. Vabimo vas v ARThANATOS!

 

Vasko Atanasovski je skladatelj in glasbenik, znan predvsem po medžanrskem sodelovanju s svetovno znanimi jazz, rock, klasičnimi in tradicionalnimi glasbeniki ter po mojstrskem pristopu do vseh glasbenih stilov. S svojo glasbo je prekrižaril že veliko sveta, od Indije, Kitajske, Argentine, ZDA in Evrope, kjer je nastopil na številnih imenitnih prizoriščih, kot so: Festival Ljubljana, Town Hall New York, Jazz festival Atene, International festival Münster, Sava Centar Beograd, Sally Can't Dance festival Peking, Mood Indigo Mumbaj, Niceto Buenos Aires itd. Sodeloval pa je z imeni, kot so Vlatko Stefanovski, Marc Ribot, Hindi Zahra, Living Colour, Gibonni, Tommy Emmanuel in drugi. Je ustanovitelj številnih glasbenih zasedb ter tudi skladatelj za komorne, orkestralne in zborovske sestave ter za lutkovne, plesne in gledališke predstave. Do sedaj je izdal 17 avtorskih albumov, za zadnja dva je v sodelovanju z založbo MoonJune Records v New Yorku prejel pozitivne recenzije z vsega sveta.

Magdalena Germek je filozofinja, ki je doktorirala na PŠ ZRC SAZU v Ljubljani, kjer danes predava pri predmetu Vizualna epistemologija. Deluje tudi znotraj raziskovalne skupine v raziskovalnem programu Vizualna pismenost ALUO UL. Leta 2023 je osmislila in realizirala štiridelno serijo literarno-glasbenih prireditev Knjige in intermezzo, ki jo je izvedla v DramaKavarni z gledališkim igralcem in performerjem Marko Mandićem ter številnimi glasbeniki. Podobno formo je uporabila tudi na spektakularnem dogodku Spanje_sanje v organizaciji Kooperative THD na glavnem odru 39. Slovenskega knjižnega sejma na Gospodarskem razstavišču. Leta 2023 se je pridružila Glasbariumu: Inštitutu za glasbo in humanistiko, kjer skupaj z Vaskom Atanasovskim snuje interdisciplinarne projekte, ki temeljijo na sodelovanju glasbe in humanistike, med katere sodi tudi projekt ARThANATOS.

Delavnica Marka Pogačnika v Cankarjevem domu poteka vsako zimo od leta 1983 z namenom, da se vedno znova sprašujemo o smislu človekovega bivanja na Zemlji, o sodobni preobrazbi prostora ter o človekovem odnosu do drugih bitij narave in vesolja. Temelji na avtorjevih izkušnjah pri delu z zdravljenjem in regeneracijo naravnih in urbanih prostorov.

Marko Pogačnik, rojen v Kranju 1944, akademski kipar, živi v Šempasu na Primorskem. Za svoje umetniško delo je prejel nagrado Prešernovega sklada 1990, Bevkovo nagrado istega leta in Jakopičevo 2008. Generalna sekretarka Unesca mu je leta 2016 podelila naziv umetnik za mir, je tudi ambasador dobre volje Združenih narodov.

Delavnica Marka Pogačnika v Cankarjevem domu poteka vsako zimo od leta 1983 z namenom, da se vedno znova sprašujemo o smislu človekovega bivanja na Zemlji, o sodobni preobrazbi prostora ter o človekovem odnosu do drugih bitij narave in vesolja. Temelji na avtorjevih izkušnjah pri delu z zdravljenjem in regeneracijo naravnih in urbanih prostorov.

Marko Pogačnik, rojen v Kranju 1944, akademski kipar, živi v Šempasu na Primorskem. Za svoje umetniško delo je prejel nagrado Prešernovega sklada 1990, Bevkovo nagrado istega leta in Jakopičevo 2008. Generalna sekretarka Unesca mu je leta 2016 podelila naziv umetnik za mir, je tudi ambasador dobre volje Združenih narodov.

Zasedba Fake Orchestra  že od leta 1997 deluje kot glasbeni kolektiv, njegovi bolj ali manj stalni člani in gostje pa so številni slovenski glasbeniki najvišjega razreda. Nastopili so na mnogih pomembnih prizoriščih in proslavah v domovini, na tujem pa vse od Istanbula do New Yorka.

Posneli so pet žanrsko zelo različnih albumov. Na zdaj že tradicionalnen decemberskem koncertu nam bodo tokrat predstavili delček svojega najljubšega jazzovkega repertoarja.

Ana Vipotnik-vokal
Primož Fleischman-saksofon
Igor Leonardi-kitara
Tadej kampl-bas
Lazzaro Zumeta-tolkala, violina
Lovro Bone-bobni
Posebna gostja: Lara Grbić-vokal

Konferenca bo prikazala izsek predavanj, ki so potekala na 25. svetovnem kongresu filozofije v Rimu avgusta letos. Osrednja tema konference Odklepanje sveta, filozofija brez meja je v globoki povezavi s filozofijo nove politike; rojstvo nove zgodovine skozi drugo etiko kot filozofsko teološkim izrazom svobode: možnost novega svetovnega reda (po apokalipsi) skozi bivanjski zaobrat k novi oikonomiji odnosov. Konferenca je namenjena vsem razmišljujočim ljudem različnih generacij, še posebej pa študentski populaciji.

Torek, 22. 10. 2024   
12.00 Odprtje konference
12.10 Slavnostni nagovori
12.30 Andrzej Slowikowski (POL), pogovor
13.00 Igor Tavilla (IT), pogovor
15.00 Tara Peternell (SLO), pogovor
15.30 Matej Kapus (SLO), pogovor
16.00 Mihael Hötzl (SLO), pogovor
16.30 Igor Tavilla (IT), pogovor
17.00 Luka Trebežnik (SLO), pogovor
17.30 Peter Kondrla (SK), pogovor
18.00 Igor Tavilla (IT): predstavitev knjige
18.30 Jelena Djurić (SRB), pogovor 

Sreda, 23. 10. 2024 
12.00 Andrii Ivančuk (UKR), pogovor
12.30 Primož Repar (SLO), pogovor
13.00 Bojan Žalec (SLO), pogovor
15.00 Andrzej Slowikowski (POL), pogovor
15.30 Dalimir Hajko (SK), predstavitev knjige
16.00 Tara Peternell, Matej Kapus, Mihael Hötzl (SLO), predstavitev zbornikov
17.00 Ciril Klajnšček (SLO), pogovor
17.30 Malwina A. Tkacz (POL), pogovor
18.00 Primož Repar (SLO), pogovor
18.30 Peter Kondrla (SK), pogovor

Konferenca bo v angleškem jeziku; povzetki v slovenskem jeziku bodo na voljo pri hostesah.

Od 11. do 14. leta

V predstavi Igralec prepotujemo pet pomembnih zgodovinskih postaj gledališča in igralskega poklica od časov stare Grčije do začetka 20. stoletja. Gledalec v njej najde odgovore na vprašanja o tem, kako se igralec pripravlja na vlogo. Predstava slikovito prikaže, kako je bilo to pred 2400 leti v stari Grčiji, kako v dobi Shakespeara ali v humorni commedii dell‘arte. Je poučna in zabavna, polna intenzivnih čustev in obsežnih psiholoških vsebin, popestrenih z izvrstno interpretacijo.

Od 5. do 10. leta

Zajčku, ki mu je poplava uničila dom, gozdni prijatelji priskočijo na pomoč in mu pomagajo postaviti novo hišico. Tolažijo ga, spodbujajo, predvsem pa znajo ob njegovi nesreči zavihati rokave in poprijeti za delo. Vsi? O ne. Lisica se drži ob strani, razjedata jo zavist in pohlep, in odloči se, da se bo na račun poplave okoristila. A naši gozdni prijatelji so dovolj pametni, da ji ne nasedejo ... Pravljico, ki je že več let slikaniška uspešnica, je napisala priljubljena slovenska pisateljica Anja Štefan, ilustrirala pa Hana Stupica. V predstavi Zajčkova hišica nam jo Anja pripoveduje v živo, doda pa ji še nekaj drugih zajčjih zgodb, pesmi in ugank. Na odru se ji pridružuje Janez Dovč, ki iz harmonike lahko izvleče vse od poplave do veselega gozdnega rajanja. Otroke znata povabiti, da z zajčkom tudi sami zapojejo.
 

Nino Ošlak ob 15-letnici delovanja pripravlja edinstveno koncertno doživetje. Aktualni zmagovalec Popevke bo jeseni izdal že četrto avtorsko ploščo z naslovom Elektro-romantika. Vsestranski pop glasbenik bo prvič samostojno nastopil v Cankarjevem domu, koncert pa ne bo le retrospektiva njegovega dela, ampak tudi pogled v prihodnost.

Svoj glasbeni talent je Nino začel razvijati že kot otrok, že v najstniških letih pa je stopil tudi v svet popularne glasbe. Leta 2013 je izdal svoj prvi solo pop album z naslovom Simfonija, tekom študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je izdal še dva samostojna pop albuma. S številnimi svojimi skladbami (Nekaj je na tebi, Rabim te, Ko si z mano...) se je zavihtel med najbolj predvajane domače radijske izvajalce zadnjih nekaj let. Poleg novih pesmi bodo na poseben, bolj intimen način zazvenele tudi nekatere njegove uspešnice, ki so zaznamovale njegovih prvih petnajst let ustvarjanja. Pri nekaterih pesmih se bodo Ninu na odru pridružili tudi posebno izbrani gostje, za katere pa pevec pravi, da želi, da ostanejo presenečenje.

Nino Ošlak velja za enega bolj karizmatičnih in produktivnih glasbenikov mlajše generacije, ki s svojo izjemno interpretacijo in stilsko širokimi glasbenimi idejami navdušuje poslušalce različnih generacij.  Ninovi nastopi niso le navadni koncerti. So doživetja, kjer se glasba pristno sreča s srcem in kjer se glasbenik ter njegova spremljevalna zasedba drugače povežejo s poslušalci. Skozi zgodbe, romantične in življenjske, skozi pripovedi in romantične melodije.

ZASEDBA
Nino Ošlak – vokal, klavir
Gregor Nestorov – bobni, tolkala
Marko Matjašič - klaviature
Tadej Klojčnik – bas 
Dominik Širovnik – električna & akustična kitara
Rok Martinovič – akustična kitara
Neža Tuma – spremljevalni vokal
Blaž Vidovič – spremljevalni vokal

Predstava Tam, v vrtu je povabilo v vrt dveh, ki v njem odstirata lepoto mehanizmov poslušanja. V svojem početju prisluškovanja naravi odkrivata svetove zvoka in njihovo odzvanjanje v polju vidnega. Pri tem jih prevajata skozi lastni telesi, da v njima razširita domišljijske potenciale in opazujeta njihovo sovpadanje s svetom giba.

Urška Centa, koreografinja in plesalka, ter Domen Novak, dramski igralec, skozi zvočno-gibalno predstavo vodita s čistim instinktom radovednosti in ta med njima ustvarja povezave in plete odnose, ki preizprašujejo linearne poteke dogajanja. Podobe, ki prihajajo iz različnih osebnih časovnih obdobij dveh soustvarjalcev, so razrez njune performerske identitete, znotraj njih pa potekata iskanje medsebojnega stika ter raziskovanje njunega sobivanja in soodvisnosti.

Vrt razumeta kot igrišče, mikrokozmos človeških interakcij, zgradbo skupnosti, prostor za razisko-vanje različnih konstelacij odnosov, kraj povabila. Skupaj opazujeta daljnosežnost in verižnost reak-cij v njem in onkraj njega, pri tem pa poudarjata vlogo čutov pri oblikovanju človeške izkušnje. 

V predstavi se človeško telo kot inštrument prepleta z različnimi inter- in transdisciplinarnimi strukturami, ki zaznavajo načine, kako so povezana naša življenja. Strukture slednjega se nanašajo tako nanju kot na širše grajenje notranje mreže s prisotnimi v prostoru, pri tem pa se sklicujejo na strukturno logiko narave, ki vznika iz zavedanja o globoki povezanosti po-sameznika z okoljem. V predstavi se iz ozadja zrcali tudi misel o družbenem vrednotenju človekove odvisnosti od narave. Negovanje vrta je metafora, ki za umetnika pomeni kulturno vrednoto ter ju kot posameznika nenehno povezuje z vsem živim in jima ponuja odločitev o bolj izostreni izkušnji prisotnosti v svetu.

Predstava Tam, v vrtu je plod koreografske raziskave vzporednosti giba in zvočnosti, izvedene s pomočjo delovne štipendije Ministrstva za kulturo RS za področje glasbenih umetnosti, ki jo je Urška Centa v sodelovanju z Domnom Novakom predstavila oktobra 2023 v miniaturi Miniatura no. 9 (del 4 miniature, Atrij ZRC, NEST) ter novembra 2023 v zvočni koreografiji The Garden, ki je bila izbrana za predstavitev na mednarodnem festivalu sodobne umetnosti FIAC v Leónu v Mehiki.

Premiera predstave Tam, v vrtu bo potekala v sklopu cikla Noches de tablao, ki predstavlja umetnost na področju sodobnega flamenka. Oblikujejo ga interdisciplinarni umetniški dogodki, osnovani predvsem na živi povezavi glasbe in plesa, ter spremljevalni program izobraževalnih in teoretskih vsebin. Program gradi medkulturni lok med tujimi in domačimi ustvarjalci, ki vzpostavljajo dialog med umetniško prakso flamenka in drugimi glasbenimi žanri in predstavljajo nove ustvarjalne pristope h glasbeni, plesni in performativni umetnosti. Od svojega nastanka leta 2017 daje prostor najnovejšim umetniškim projektom, ki temeljijo na žanrski presečnosti in ponuja širok spekter sodobnih izraznih form. V njem se nizajo koncerti in plesne uprizoritve, v katerih tradicija vstopa v navdušujoča zavezništva z novitetami.

Cikel Noches de tablao podpira Mestna občina Ljubljana.