Avtorica zasnove in besedila: Nataša Kramberger 
Avtor glasbe: Samo Kutin 

Ko je Oma tistega jutra odprla oči, je sprevidela, da ne bo mogla vstati. Čelo je sililo gor, trup je ostajal negiben kot hlod. Nekje med glavo in repom je prihajalo do strahotnega kratkega stika. »O, zlata duša,« je vzdihnila Oma. »Življenje je težko že samo po sebi, če pa imaš v lastnem truplu dva, ki vlečeta vsak na svojo stran …« 

To je trenutek, ko je Oma srečala jelko. 

Jelka je šest tisočletij in pol negibno – kot hlod – ležala v mokri zemlji, preden sta jo v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin, po naključju, ko so na robu vasi obnavljali kale. Bila je tako mokra, da je teklo od nje. Posušili so jo in jo spremenili v liro, boben in piščal. 
Oma in jelka sta narejeni iz istega testa: časa, ki pôje. V predstavi ga bosta ozvočila pripovedovalka Nataša Kramberger in multiinštrumentalist Samo Kutin, ki bo poleg lire in bobna iz lesa tisočletne jelke igral še na hurdi gurdi, harmonij in basovsko harfo, ki jo je izdelal sam.
 

Pogovor bo potekal v angleškem jeziku, tolmačenje bo zagotovljeno.

Milo Rau (1977, Bern) je režiser, pisec, filmski ustvarjalec in vodja festivala Dunajski slavnostni tedni (Wiener Festwochen). Kritiki ga označujejo za »najvplivnejšega« (Die Zeit), »najbolj nagrajenega« (Le Soir), »najbolj zanimivega« (De Standaard), »najbolj kontroverznega« (La Repubblica), »najbolj škandaloznega« (New York Times) in »najbolj ambicioznega« (The Guardian) umetnika našega časa. Od 2002 je objavil več kot petdeset gledaliških iger, filmov, knjižnih del in akcij. Leta 2016 je bil po Franku Castorfu in Pini Bausch najmlajši prejemnik priznane nagrade ITI. 2017 je bil v anketi portala Deutsche Bühne izbran za »režiserja leta« 2018. Za življenjsko delo je prejel evropsko gledališko nagrado. Med letoma 2018 in 2023 je deloval kot umetniški vodja mestnega gledališča NT Gent v Gentu. Rauova radikalna in aktivistična umetnost je prizorišče prerodila z novim zagonom. V Gentu je ustvaril vrsto odmevnih predstav, kot so La Reprise, Lam Gods, Orestes in Mosul, The New Gospel, Antigone in the Amazon in Medejini otroci.
 

Resistance now se zavzema za umetniško svobodo: globalna kampanja, ki sta jo leta 2024 zasnovala Milo Rau in festival Dunajski slavnostni tedni (Wiener Festwochen), v različnih državah z bojem za demokracijo povezuje dogodke in predstave o umetnosti in politiki. Kampanja združuje dvesto vodilnih kulturnih organizacij in sto milijonov ljudi nagovarja s pozivom k novemu EU zakonu 'Resistance now: free culture'.

V drugem letu delovanja se Resistance now podaja na iskanje »vere za 21. stoletje«, ki presega kapitalizem, izkoriščanje in ortodoksne, tradicionalne religije. Kot je opredelil Rau v svojem newyorškem govoru The Rebirth of Tragedy (Prerod tragedije): »Vrnitev iz naših imperialnih in metafizičnih sanj, začetek preroda družbe in umetnosti iz ideje življenja in njegove tragične ranljivosti.«

Na postanku v Ljubljani bo Milo Rau, režiser in umetniški direktor festivala Dunajski slavnostni tedni, o nujnosti te temeljne družbene spremembe razpravljal s slovenskim filozofom, psihoanalitikom in kulturnim teoretikom dr. Mladenom Dolarjem.

Simpozij pod naslovom Človeška eksistenca in tehnološki svet je posvečen 20. obletnici smrti Miklavža Ocepka in 10. obletnici smrti Gorana Starčevića, obenem pa se spominja tudi 30. obletnice smrti Levinasa in 170. obletnice smrti Kierkegaarda.

Simpozij odpira dve tematski okrožji, ki se tudi dopolnjujeta. Tema 1: Zapuščeni svet in rezistenca eksistence: Obstaja – Il y a. Izgubljen v zapuščenosti in občutku nemoči: Kako se temu upreti? Tema 2: Avtoriteta umetne inteligence in vprašanje avtorstva: Živeti z umetno inteligenco: UI kot orodje alienacije in emancipacije. 

Program se nahaja v priponki.

Nastopajo: Biel Mesquida, Francesc Serés in Maria Josep Escriva; povezuje: Simona Škrabec. 

Opazoval je svet – sodobna katalonska književnost na Vilenici
Festival Vilenica bo ob svoji 40. obletnici v središče postavil enega najizvirnejših literarnih prostorov Evrope – Katalonijo. V sodelovanju z urednikoma Jaumejem Subirano in Simono Škrabec bo izšla festivalska antologija Opazoval je svet: Antologija sodobne katalonske književnosti, ki bo predstavila prepoznavne literarne glasove tega jezikovno in kulturno izjemno bogatega prostora. Antologija ne bo le hommage bogati literarni pokrajini Katalonije, temveč tudi globok premislek o pisanju v jeziku, ki se skozi stoletja bori za svoj obstoj. Katalonska literatura namreč ne odpira le lokalnih vprašanj – njena zgodovina in sedanjost razkrivata univerzalna razmisleka sodobnega sveta: o jeziku kot nosilcu identitete, o umetnosti kot obliki odpora, o krhkosti kulture in o nuji ustvarjalne svobode v vse bolj nadzorovanem življenju.

Na predstavitvi v Cankarjevem domu bodo o sodobni katalonski književnosti, njenih vprašanjih, poetikah in napetostih spregovorili trije izmed avtorjev, vključenih v antologijo: Francesc Serés, Biel Mesquida in Maria Josep Escriva. V okviru okroglega omizja se bo z njimi pogovarjala Simona Škrabec, urednica, prevajalka in ena ključnih posrednic katalonske literature v slovenskem prostoru, ki skupaj z Veroniko Rot podpisuje tudi prevode izbranih besedil.

Dogodek bo ponudil redko priložnost za vpogled v literaturo, ki, čeprav pogosto potisnjena na rob, z izjemno močjo in jasnostjo nagovarja temeljna vprašanja našega časa. Antologija in dogodek tako ne bosta le poklon katalonski literaturi, temveč tudi povabilo k premisleku o novih pravilih bivanja – v jeziku, literaturi in skupnosti.

Dogodek bo potekal v katalonskem jeziku s simultanim prevajanjem v slovenščino.
 

Maturitetno branje 2026

Projekt Stampedo razpira vprašanje pomena varnosti; kaj ta danes konkretno pomeni tako za posameznika kot za družbo. Ob obravnavi človeških stampedov vzpostavlja pravico do varnosti kot temeljno človeško pravico ter ob tem razgrinja vlogo države in pristojnih organov v njenem zagotavljanju. Projekt se tako osredotoča na finančni dejavnik kot glavni vzrok za človeške stampede ter predvsem razpira vrsto vprašanj, ki segajo vse od malomarne razsežnosti kapitalizma, ki zavoljo zaslužka tvega varnost človeškega življenja, mimo razrednega razslojevanja in vprašanja finančne moči, ki prevlada nad pravičnostjo in pravico, vse do vprašanja odgovornosti do sebe in drugega ter iskanja pravice, ki ji morda nikoli ne bo zadoščeno. Finančni kontekst (prosti vstopi, akcijske ponudbe, cenejše vstopnice itd.) vzame kot osnovo za naslavljanje pomena »hype-a«, masovne panike, kolektivne organizacije, človeške vrednosti in njegove osnovne pravice do varnosti. Razpira vpogled v sodobno obliko bivanjskosti – neskončnega drvenja in hiperproduciranja – kako jima ubežati, poiskati točko ustavitve, umirjanja. Projekt se uprizoritveno osredotoča na kombiniranje dokumentarnega gradiva in interaktivnih postopkov ter skozi uporabo intermedijskih principov preigrava in preizprašuje razsežnosti gledališkega dogodka.

Posebna zahvala: INPLET d.o.o. (darovalec), Mirovni inštitut (podpornik), Urban d.o.o. (darovalec), JSKD (podpornik), Bojana Potočan, Zala Jelenc, Miha Turk, Nejc Jezernik, Eneja Štemberger in Mitja Kralj.

Od 5. do 10. leta

Tomaž Simetinger, libretist
Kralj Matjaž je glasbena predstava za tri soliste, otroški zbor, klavir ter historična glasbila. Gre za uprizoritev zgodbe o kralju Matjažu, Alenčici in Turkih, ki temelji na več združenih različicah legend. Zgodba v prvem delu vabi obiskovalce na ples z dobrosrčnim kraljem Matjažem in Alenčico. Ples se hitro konča, saj Turki Alenčico ugrabijo, Matjaž pa jo mora rešiti s svojo neustrašno vojsko. Ko se Alenčica vrne v naročje svojega kralja, je turški poveljnik besen in zbere sedem črnih vojsk, da napadejo Matjaža. Ko se bitka približuje koncu in že vse kaže, da bo kralj Matjaž poražen, se mu odpre gora Peca. S preostalo vojsko se Matjaž z Alenčico umakne in zaspi.

Otroci bodo lahko raziskovali manj znane ljudske instrumente glasbenega izročila kot so dude, oprekelj, različne vrste piščali, bobnov in drugo. S preigravanjem raznih elementov različnih folklornih izročil, se bo na sodoben in zabaven način izrisala celostna podoba sodobne interpretacije in uprizoritve zgodbe o Kralju Matjažu. 

Matej Kastelic, skladatelj
Skozi glasbeno izpoved bodo odmevale slovanske melodije in turški melos. Spoznali bomo kako zapojeta Kralj Matjaž in strašni Turek, kakšen nežen glas ima Alenčica in po katerih ritmih koraka vojska. Zbor nas bo popeljal v čas, ko so prepevali nekoliko drugače, a v skupen glas ob spremljavi historičnih glasbil. Občudovali bomo skoraj že pozabljene inštrumente: cimbale, dude, tolkala in še kaj. Vas zanima kako zvenijo sanje Kralja Matjaža, kako žalostinke Alenčice ali pa bojni korak zmage? Melodije bodo zapele tako pogumno in smelo, da se vam bo zahotelo preseliti v čas, tja pod Peco, kjer spi kralj Matjaž. 
 

Od 10. od 15. leta

V svetu, v katerem otroci pogosto nimajo glasu in odrasli ne slišijo njihovih sanj, pogum otrok iz male ribiške vasice postane navdih prihajajočim generacijam.

Bratovščina Sinjega galeba, klasika mladinske književnosti, bo zaživela v gledališki podobi ter nagovorila mlade in odrasle. Predstava temelji na znamenitem romanu Toneta Seliškarja, ki je že desetletja eden najljubših pustolovskih romanov slovenskih osnovnošolcev.

Otroci iz male ribiške vasi se odločijo, da bodo popravili staro ladjo, Sinjega galeba, jo vzeli za svojo in z njo zapluli na morje. V želji, da bi ušli krivicam in grobemu svetu odraslih, iščejo prostor, kjer bodo svobodni, slišani in spoštovani. Njihovo popotovanje ni samo divja morska pustolovščina, nevihte divjajo zunaj in znotraj njih samih. Ob premagovanju prepirov, lahkote in strahu se stkejo močne vezi prijateljstva, zvestobe in spoštovanja. Iz negotovih otrok se razvijajo v mlade ljudi, ki razumejo pomen skupnosti, pravičnosti in poguma.

Predstava naslavlja pomembne teme: solidarnost, upor proti krivicam, kolektivni duh in tovarištvo. Odpira vprašanja, danes bolj aktualna kot kdajkoli prej: Kako ohraniti svojo identiteto v svetu, ki nas sili v uniformiranost? Kako se postaviti zase, ne da bi pri tem izgubili svojo človečnost? Ali lahko otroci spremenijo svet?

Za morsko pustolovščino stoji zgodba o odraščanju, nemoči in pogumu, ki vznika prav tam. Je poklon mladostniškemu uporu, zvestobi, prijateljstvu in veri, da lahko majhna barka sredi velikega morja nosi velike ideje ter seme lepše in boljše prihodnosti za nas vse.

Od 5. do  15. leta

Trajanje: od 40 do 50 minut

Pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan zgodbe zajema iz svoje knjige slovenskih pripovedi Za devetimi gorami, zakladnice dolgih in kratkih, znanih in manj znanih, vsakdanjih in čudežnih pravljic, ki so razposajene, živahne ter z zgodbo odkrivajo resnice in življenjske modrosti. Ljudske pravljice bodo malega gledalca očarale s svojo živostjo, napetostjo in žlahtnim humorjem, s svojo zvočnostjo in razgibanostjo. Z vsakim zgledom in besedo, ki jo Anja izgovori, pravljica oživi in dobi novo globino, v kateri se otroci zlahka poistovetijo z junaki, hkrati pa spoznavajo pomembne življenjske vrednote.
 

Trajanje: 45 min

Za mlade, ki jih zanimajo zgodbe, ki jih šolski učbeniki ne povedo. In za starše, ki se zavedajo moči ženskih glasov skozi čas.

V svetu, v katerem so dekleta junakinje lastnih zgodb – brez princa na belem konju, ampak s pametjo, zvitostjo in kitaro – Špela Frlic in All Strings Detached prinašajo prav posebno zvočno-pripovedno izkušnjo.

Za vse, ki radi poslušajo zgodbe. Za vse, ki se sprašujejo, kaj pomeni enakovredna ljubezen. In za tiste, ki verjamejo, da srečni konci niso vedno takšni, kot jih pričakujemo – ampak so vseeno mogoči.

Intimno, feministično in poetično.

Obvezna izkušnja za hčere. In za sinove. In za vse, ki vzgajajo nove generacije.