Laibach: Mi smo narod (Wir sind das Volk)

Po dveh razprodanih nastopih v Kinu Šiška skupina Laibach še zadnjič v Ljubljani predstavlja apolitično-politični muzikal po motivih in besedilih nemškega dramatika Heinerja Müllerja, ki bo aprila objavljen tudi na novem, istoimenskem albumu pri angleški založbi Mute.   
 
Sodelujejo: Mina Špiler, Katarina Stegnar, Cveto Kobal, Sašo Vollmaier, Vier Personen Quartet, The Stroj in njegova svetost Peter Mlakar
 

Ta zelo posebni »muzikal« oziroma zmes koncerta in gledališča je bil iniciran leta 2019, ko je skupina prejela vabilo dramaturginje in režiserke Anje Quickert, vodje mednarodnega združenja Heiner Müller Gesellschaft, ki je predlagala sodelovanje na predstavi Wir sind das Volk, temelječi na dramskih in poetskih besedilih velikana sodobne nemške literature, Heinerja Müllerja. Premiera tega projekta se je zgodila v berlinskem gledališču HAU (Hebbel am Ufer) 8. februarja 2020, ki sta ji sledili še dve ponovitvi, preden je epidemija začasno zaustavila projekt. Za slovenski prostor je skupina pripravila slovensko verzijo projekta, s katero je konec avgusta 2021 odprla Festival v Celovcu in v septembru dvakrat razprodala tudi avditorij Kina Šiška. V Gallusovi dvorani bodo Laibach, skupaj z gosti, še zadnjič v Ljubljani, in le streljaj od narodne ljudske skupščine, uprizorili dobro uro in pol domoljubne zabave. Resda gre izvorno za domoljubje, ki temelji na nemški literaturi, ampak domoljubni užitek je univerzalen in zato seveda velja tudi za Slovence. 

»Takoj ko se pojavi beseda 'Volk' (narod, ljudstvo, nacija), postanem sumljiv,« je leta 1990 pojasnil Heiner Müller. »To ni moj narod. Zelo dobro sem razumel, zakaj je Brecht vedno vztrajal pri besedi 'ljudstvo' namesto 'narod'. Seveda je slogan 'Mi smo ljudstvo' neuporaben, sploh ne vžge.« Protestna zborovanja, ki so leta 1989, ob rušitvi Berlinskega zidu, skandirala »Mi smo narod« in se nato uveljavila kot politični subjekt, takrat niso zvenela neupravičeno. Od takrat je izraz »Volk/narod« doživel globoke politične spremembe – ne samo v Nemčiji, temveč povsod po Evropi, v ZDA in drugod po svetu. Etnični potencial »naroda« se je spet razkril, zaradi česar je postal instrument nacionalistične in rasistične izključenosti in danes to geslo predstavlja pravičniško težo mešane ljudske množice, »ki ima vsega dovolj«. V nekakšni globalni regresiji so se (desni, a tudi levi) populisti združili v fantazmi etnične, socialne, kulturne oziroma verske »homogene« heterogenosti. 

Projekt »Mi smo narod (Wir sind das Volk)« končno združuje tisto, kar bi se že davno moralo zgoditi: Laibach in nemški dramatik in pesnik Heiner Müller skupaj. Mita o narodu ni mogoče pokopati, dokler duhovi spodjedajo njegov temelj. »Dialog z mrtvimi se ne sme prekiniti, dokler se ne razkrije, kateri del prihodnosti je bil pokopan z njimi.« – Dobrodošli torej v breznu naroda!

Anja Quickert