Oranžni 2: Med velikimi in malimi

Program
Ludwig van Beethoven, Simfonija št. 1 v C-duru, op. 21
Joseph Haydn, Koncert za violončelo in orkester št. 2 v D-duru, Hob. VIIb/2, op. 101
Franz Schubert, Simfonija št. 9 v C-duru, D. 944, »Velika«

Prva simfonija Ludwiga van Beethovna in poslednja Franza Schuberta, ki uokvirjata koncertni program, sta nastali v razponu treh desetletij. Beethoven je pri Simfoniji št. 1 izhajal iz Haydnovega simfoničnega izročila, a že nakazal nove razsežnosti te veličastne glasbene zvrsti. Schubert je svoje simfonično ustvarjanje začel pod vtisom veličine Beethovnovih devetih simfonij, z veliko mero samokritike in ob skromni samozavesti. Nobene svoje simfonije ni izdal; kot je sam zapisal, je gradil »pot k veliki simfoniji« in jo uresničil v letih 1825/26, ko je nastala »Velika« simfonija v C-duru, ki ima sicer na rokopisu letnico 1828.

Koncert za violončelo in orkester v D-duru je Joseph Haydn ustvaril leta 1783 med dolgoletnim službovanjem na dvoru družine Esterházy. Sprva sporno avtorstvo dela je potrdil Haydnov avtograf, ki so ga odkrili leta 1951. V raziskovanje zvoka violončela v njem se bo podal italijanski violončelist Enrico Dindo, zmagovalec slovitega mednarodnega Rostropovičevega tekmovanja za violončeliste leta 1997. Koncertno kariero oblikuje tudi kot dirigent in je od leta 2014 šef dirigent Simfoničnega orkestra HRT v Zagrebu.

Tudi Philipp von Steinaecker je tako dirigent kot violončelist. Njegov repertoar zajema vsa slogovna obdobja, posebno strast pa goji do baročnega in klasicističnega repertoarja in je ustanovil ter umetniško vodi ansambel s historičnimi instrumenti Musica Saeculorum. Po več uspešnih sodelovanjih z Orkestrom Slovenske filharmonije se vrača v Ljubljano kot gostujoči dirigent treh abonmajskih koncertov v sezoni 2019/20.