Orkester Slovenske filharmonije - Oranžni 7

Program:
Matija Bravničar, Divertissement za klavir in godalni orkester
Lucijan Marija Škerjanc, Concertino za klavir in godalni orkester
Sergej Rahmaninov, Simfonija št. 1 v d-molu, op. 13

Mediji pogosto omenjajo Nil Venditti kot najmlajšo uveljavljeno italijansko dirigentko. Turški  pianist in skladatelj Fazıl Say je o njej dejal: »Stavim, da bo postala ena najboljših dirigentk tega stoletja! V trenutku lahko opazimo njeno nadarjenost.« Po študiju violončela na konservatoriju v Perugi se je začela izpopolnjevati iz dirigiranja na konservatoriju v L’Aquili, trenutno pa je študentka podiplomskega študija dirigiranja na Visoki šoli za umetnost v Zürichu v razredu Johannesa Schlaeflija.

Naš orkester in občinstvo je prvič očarala z nastopom v sklopu lanskega Modrega abonmaja. O njeni karizmatičnosti in muzikalnosti se bomo lahko ponovno prepričali v sporedu, pri katerem bomo slišali dve deli slovenskih skladateljev in simfonijo ruskega mojstra, ki ga poznamo predvsem po klavirskih koncertih.

Divertissement je kot simfonično sliko za klavir in godala dodatno opredelil njegov avtor, eden naših prvih simfonikov Matija Bravničar. Concertino za klavir in orkester je všečno, barvno in razpoloženjsko pestro postromantično delo ene najpomembnejših osebnosti slovenske glasbe 20. stoletja, Lucijana Marije Škerjanca. V ponos nam je, da lahko k sodelovanju povabimo naše mlade poustvarjalce. Tokrat se bo v solistični vlogi predstavil pianist Urban Stanič, ki se ponaša ne le z drugim mestom na tekmovanju za Evrovizijskega mladega glasbenika (2014), Škerjančevo nagrado (2015) in zmago na tekmovanju Yamaha Slovenija (2017), temveč tudi z zmagami na državnih tekmovanjih v šahu, matematiki in logiki. Med številnimi nastopi omenjamo le tistega z našim orkestrom na novoletnem koncertu 2015.

Prva simfonija Sergeja Rahmaninova je – še posebej v primerjavi z njegovimi priljubljenimi deli za klavir in orkester – redko izvajano delo. Na krstni izvedbi je, kljub temu da je orkester vodil Aleksander Glazunov, doživela porazne kritike in slab sprejem pri občinstvu. Mladi Rahmaninov se je šele po treh letih ponovno lotil komponiranja, nadaljnja dela pa so odpravila slab okus prvega poraza in skladatelju prinesla svetovno slavo.