Simona Semenič: to jabolko, zlato

Kraljice so Mia Skrbinac, Barbara Cerar in Mirjam Korbar, njihova podpornica je Nika Rozman. Vse štiri igrajo kraljevsko. ... Barbara Cerar kot žena, ljubica, noseča ženska pa je - cesarica. Žareča, tudi gibalno osvobojena, popolna. Petra Vidali, Večer

ta mičkena slika, ki govori s stene
na njej tri dekleta, gola
gledajo vsaka v svoje zlato jabolko
mičkena stara slika uvelih barv
in vendar slika sije
slika sije

Njeni (ženski) liki slalomirajo med željo in obvezo, zaupnostjo in odtujenostjo, intimnim hrepenjenjem in družbenimi pričakovanji, med prav in narobe … vse do vrhuncev, kjer “se cajt ustavi in potem cajt stoji”.
 

Ta dramski tekst vzpostavlja svoja pravila. Pravila ženskega avtorja, spolnosti, kot jo poznajo ženske, odnosov, kot jih vidijo ženske, in realnosti, v kateri danes živijo svoje fantazije in v kateri tudi sicer živijo sodobne ženske. Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da moški delujejo predvsem kot objekt, a jim ženske protagonistke puščajo dovolj prostora, da v odnosih razberemo dileme obeh spolov v razmerju do partnerskega odnosa, ljubezni, varanja, celo do spovedovanja. Gre za dinamičen diskurz, ki v dialoški in didaskalijski obliki prepletajočih se prizorov in vzporednih zgodb omogoča fleksibilne in odprte režijske rešitve, oblikovanje dramskih vlog, ki so lahko drzne ali pritajene, simbolne ali eksplicitne, surove, in spet romantične. Jabolko, kot simbol prepovedanega sadeža, spoznanja, svobode in božanskega, združuje ženske, žensko in moškega, žensko in svet v čisto erotično igro ter jo tako decentno povzdigne in spretno obvaruje pred tem, da bi se pogreznila v pornografijo. Da, v gledališču in v odprtem diskurzu z gledalcem!