Slavenka Drakulić, Dragan Popović, Nedžad Avdić idr.:
Izgubljanje človeškosti {žalostne skrivnosti Srebrenice}

Predmet gledališke raziskave je zločin nad Bošnjaki srednjega Podrinja v Srebrenici julija 1995, ki so ga zagrešile politične, vojaške in policijske strukture bosanskih Srbov. Državna sodišča Bosne in Hercegovine ter mednarodna sodišča, ki so se ukvarjala s tem dogodkom, so presodila, da gre za vprašanje zločina genocida – najtežjega kaznivega dejanja v okviru mednarodnega humanitarnega prava.

Ženske iz Srebrenice so prav tako doživele trpljenje, ki je bilo sestavni del genocida. Kot je dejala ena izmed njih: »Tudi nas, ženske, so uničili, a nas so pustili, da počasi umiramo.« Članica Organizacije za pomoč posiljenim ženskam iz Srebrenice, doktorica Branka Arsić, je opisala žensko telo kot bojišče in dejala, da »z destabilizacijo žene, matere, sestre, babice dejansko destabiliziramo celotno družbo«.
Zločin je bil storjen v času vojne v Bosni in Hercegovini, ki je potekala od 5. aprila 1992 do 14. decembra 1995. Od leta 1993 se za bosanske Muslimane uporablja termin Bošnjaki. 

Temi raziskave sta … poskus uvida v mikrotehniko in izvedbo zločina ter način, na katerega je bil zločin razkrit in prikrit po storitvi.
Ker se zločini takšnih razsežnosti pogosto relativizirajo, je v tej raziskavi obravnavan kot celovit in kompleksen pojav, ki presega zgolj pravno kvalifikacijo.