Dr. Svetlana Slapšak: Ženske Balkana: junakinje, svetnice, čarovnice, kultura vsakdanjika

Ženske so bile vodilne v izvajanju ustne književnosti – tudi epskih žanrov. Edina dokazana kontinuiteta v kulturi od antike do danes na Balkanu so ženske žalostinke, kar odpira široko področje razmerja spolov v patriarhatu, odnosa do smrti, rojstva in plodnosti ... Ženske, pogosto cenzurirane v cerkvenih besedilih, pozabljene v nacionalnih književnostih, izpuščene iz kronik in zgodovinopisja, iščemo v ozadju, v večplastnosti zgodovinskih dogodkov – denimo  po bitki na Kosovskem polju – v skriti diplomaciji in drugačni politiki, predvsem pa v vsakdanjiku, v običajih in znanju, prepuščenih ženskam. Razen cesaric in vladark, kot so Teuta, Teodora, Milica, Mara, svetnic, kot je Sveta Petka, junakinj, kot je Čučuk Stana, in bork za pravice žensk nas zanimajo kulturne junakinje, kot so Dora d'Istria, Ivana Mažuranić, Zagorka, Julka Hlapec Đorđević. Čeprav je raziskovanje zgodovine žensk izjemno napredovalo, ženske na Balkanu še vedno zelo pogosto niso zapisane in interpretirane ter niso kanonizirane oz. vpisane v nacionalno zgodovino. Zgodovinska antropologija z raziskovanjem ženskega sveta, potisnjenega na obrobje patriarhalne družbe, razkriva izjemne prerogative, znanje ter kompetentnost žensk v kulturi in umetnosti, tradicionalni medicini, izobraževanju, kultih in družbenih pravilih. Kakšni so sledovi ženskega sveta v kulturi?