Fabula v teoriji: Misliti skupnost prihodnosti?

Teoretsko jedro festivala bo letos v svoje središče postavilo dva, med seboj povezana, a zrcalno nasprotna dogodka. Sklop Misliti skupnost prihodnosti? se bo posvetil izzivom prihodnjih skupnosti oziroma gradnji novih družbenih tvorb utopične ali distopične prihodnosti, s svojim predavanjem pa bo nastopil eden najpomembnejših italijanskih sodobnih filozofov Umberto Galimberti. Njegovo predavanje ob moderaciji Matejke Grgič nas bo vodilo skozi mogočo prihodnost sveta in prostorov, za katere se danes vse bolj zdi, da drsijo nazaj v ideje preteklosti, v območje političnega in družbenega nadzora ter nosijo elemente distopije.

Dr. Umberto Galimberti (1942) je redni profesor na Univerzi Ca’ Foscari v Benetkah, kjer poučuje od leta 1976. Študiral je filozofijo, antropologijo in psihologijo, najprej v Italiji in nato v Nemčiji. Je avtor številnih izvirnih znanstvenih in poljudnoznanstvenih del, prevodov in strokovnih objav v različnih italijanskih medijih. Njegova dela so bila prevedena v več jezikov; knjigi Grozljivi gost: nihilizem in mladi in Miti našega časa tudi v slovenščino. Umberto Galimberti je eden najvidnejših predstavnikov filozofske šole, ki se je nehomogeno razvila v drugi polovici 20. stoletja, tako da pravzaprav nima nekega skupnega imena. Gre za miselni tok, ki se tesno navezuje na psihologijo, delno tudi na antropologijo in religiologijo. Za ta tok je značilna filozofska obravnava tem, ki jih ponujajo analitična psihologija C. G. Junga, antična filozofija (predvsem Platon) ter tiste smeri antropologije in religiologije, ki se ukvarjajo z arhaičnimi religijami in miti. Filozofija Umberta Galimbertija temelji na predpostavki, da filozof ne živi v trdnjavi znanja, racionalnosti in logike, ampak sredi življenja neke skupnosti, je človek med ljudmi, ki mu znanje, racionalnost in logika ne onemogočajo, ampak šele dovoljujejo, da se sooča z realnostjo svojega časa. Galimberti razmišlja o izzivih sodobne družbe, pri čemer uporablja temu primerne metode analize in sinteze, vendar pa ne zavrača antičnih in celo arhaičnih oblik modrosti. Njegov človek je celota, ne le seštevek organov ali kontrapozicija duha in telesa, ki se mu razpirajo nove perspektive. V svojem delu Galimberti obravnava pojave sodobne družbe, ki so izgubili vsakršno razsežnost arhaične pripovedi in s tem postali samoumevni, dogmatski – aksiomi 21. stoletja.

Moderatorka: dr. Matejka Grgič
Zagotovljeno bo simultano prevajanje.

Ob dogodku bo na voljo tudi revija Razpotja, ki je v okviru letošnjega festivalskega fokusa nastala v sodelovanju s Festivalom Fabula in Cankarjevim domom.