Faust – včeraj, danes, jutri

Predavanje tematizira faustovstvo kot temeljno določilo novoveškega človeka, kakor se je izoblikovalo z razsvetljenstvom. Na sledi mitoloških začetkov faustovskega motiva v prometejskem uporniku sledi njegovemu razvoju v književnosti, začenši z Marlowovo dramo in slovito Goethejevo pesnitvijo, vse do Faustov 20. stoletja, zlasti pri Thomasu Mannu. Pri tem zaznava spremembo miselne paradigme, ki iz Fausta kot svarilnega zgleda protireformacije, obsojenega na nepreklicno pogubljenje, naredi pozitivnega junaka romantike in legitimira njegovo slo po znanju. Sprašuje se, kaj je s faustovstvom kot miselnostjo zahodnega človeka danes, po izjalovitvi razsvetljenske vere v razum, ki bo postopoma odgrnil vse tančice s skrivnosti sveta. V ospredje postavlja dvoreznost tega lika, ki v svojem prizadevanju k nenehnemu napredku za sabo pušča človeško nesrečo. Osredotoča se zlasti na drugi, manj znani del Goethejeve pesnitve, v katerem se odpirajo še danes aktualna vprašanja znanosti in tehnike, genskega inženirstva in kolonizacije. Fausti 20. stoletja so – poenostavljeno povedano – »streznjeni« Fausti: vedo za ceno, ki jo je treba plačati za brezmejne podvige. Faustovo titansko hlepenje po obvladovanju sveta postane v tej luči parabola za »tragedijo moderne prenagljenosti«.