19. jun. 19:00

Ob izidu: Igor Krivokapič: A

Simfonija v besedah

Z avtorjem literarnega dela se bo pogovarjala Nada Vodušek. Odlomke bo brala Nataša Barbara Gračner.

»A je bil zasnovan že maja 1991 kot neposreden človeški odziv na tedaj še zelo svež doživljaj – silovit čustveni pretres, ki me je osebnostno spremenil za vse življenje. Zdaj, po skoraj stotih zloženih skladbah, med katerimi je tudi šest orjaških simfonij, sem se končno počutil dovolj zrelega, izvedenega, izkušenega, samozavestnega in s popolnoma razčiščenimi pojmi, da ob upoštevanju načela skladnje glasbene simfonije v celini dokončam orjaško prozno delo. 

Kakor je sama simfonija v besedah nastajala in rasla, tako se je v meni tudi širilo željeno obzorje ali sam cilj, kaj vse naj se zrcali in izpove skozi to delo. Iz začetne zasnove bildungsromana je A postajal vse bolj podoben besednemu ekvivalentu Mahlerjeve poznoromantične simfonije, pri čemer se v glasbi nemara skozi zvok izraža sama bit vesolja, a v besedi, v človeškem jeziku, sem si skozi kontrapunkt treh glavnih, pa še mnoštva stranskih zgodb, v štiriglasni polifoniji – štirih govoricah: visoke, skoraj svetopisemske; pa kontemplativne, ki v A lahko govori na način tehtne pripovedi ali pa se spusti v nižavo vsakdanjega govora; feljtonske, ki prepleta pripoved z mnoštvom povsem konkretnih podatkov; vse do sarkastične, celo sardonične, koder se nemalokrat na način basni ali alegorije zrcalijo številni absurdi našega vsakdanjega bivanja, zadal ubesediti nesluteno spremembo sveta, ki jo doživljam v zadnjih štirih desetletjih svojega veka, čas, ko nam je dodobra uspelo zrušiti utečeni red, a na ruševinah starega ne zgraditi ničesar novega, le odpreti Pandorino skrinjo. 

Ko sem končeval A, mi je v glavi odzvanjalo, da je ostalo še ogromno tega, kar je treba napisati, zato sem iz začetne simfonije v besedah A prišel da odločitve, da bom tej dodal še B, ki je že v sami zasnovi drugačen in sem ga označil kot trdo pripovedništvo, ter na koncu še C, ki pa bo napisan kot roman. B je tudi že dokončan in Založba Sanje ga prav tako namerava izdati v knjigi. V naslednjih (upam) dveh letih pa nameravam dokončati celotno obsežno trilogijo, ki je načrtovana na vsaj tri tisoč straneh ter bo zaokrožila zares širok oris sveta in nas v njem, v katerem smo kot mladi še s srčnim zanimanjem in užitkom čitali distopična znanstvenofantastična dela, zdaj pa z grozo spoznavamo, kako iste zgodbe iz teh knjig večinoma postajajo vsakdan.«
Igor Krivokapič 

Igor Krivokapič (r. 1965) je slovenski skladatelj, tubist, pedagog in glasbeni urednik. Višješolski študij tube je končal leta 1988 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v ZDA pa se je podiplomsko izpopolnjeval iz tube, elektronske in klasične kompozicije na Glasbenem konservatoriju Nove Anglije v Bostonu. Doslej je zložil več kot osemdeset del od inštrumentalne, vokalne do elektronske glasbe, pri čemer se pogosto posveča pihalnim in trobilnim zasedbam. Njegove skladbe so bile izdane in tiskane v Sloveniji, Veliki Britaniji, Švici, ZDA in Italiji, izvajali pa so jih na vseh celinah svet razen Afrike. Med letoma 2004 in 2012 je v sodelovanju s prestižnim nemškim podjetjem Melton razvil družino izvirnih glasbil – novih helikonov. Je profesor tube na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in honorarni sodelavec na Programu Ars RA Slovenija.

»Čeprav sem se večino življenja ustvarjalno kalil v zlaganju glasbe, mi književnost nikoli ni bila tuja. Ne le da sem požiralec leposlovja s tisoč prebranimi knjigami, že na začetku odraščanja, v zgodnjih najstniških letih, sem hkrati tudi pisal kratke zgodbe – spekulativke; ena – Sence je bila pred polpetim desetletjem celo objavljena v Občasniku zdaj morda že kultne SSU – Sekcije za Spekulativno umetnost, katere najmlajši član sem tedaj bil in kjer so se med drugimi kalili tudi Miha Kovač, Andrej Blatnik, Matjaž Šinkovec, Samo Kuščar pa še številni. Ko sem na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja obiskoval Gimnazijo Ivana Cankarja, sem objavil zgodbo Obračun s samim seboj v literarni reviji Preobrazba, drznem mladostnem projektu Luke Novaka in Jureta Gantarja. Na koncu istega desetletja sem dokončal svoj prvi (neizdani) spekulativni roman En dan, ki je pisan kot pozitivna utopija in govori o dnevu popolnega življenja na način, kot sem si ga sam takrat uspel zamisliti. Zgodba o A-ju je razjasnjena in zraven še dejstvo, da sem tri desetletja svoje ustvarjanje usmerjal izrecno v zlaganje glasbe, a sočasno ne smem pozabiti omeniti svojega avtorskega in uredniškega dela na Programu ARS Radia Slovenija, ki sem mu zapustil prav tako najmanj tri tisoč strani avtorskega besedila od esejev do najrazličnejših glasbenih oddaj.« Igor Krivokapič
 

Ob izidu: Igor Krivokapič: A

19. jun. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

V sodelovanju z Založbo Sanje

3. jun. 19:00

Ob izidu: Zajtrk prvakinj

Z avtorico romana Liu Zakrajšek se bo pogovarjala Lara Paukovič.

Zajtrk prvakinj je knjižni prvenec Liu Zakrajšek, v katerem se s protagonistko odpravljamo na tri različna študentska delovna mesta: v kinematograf, kulturni dom in knjigarno. Ko ne obiskuje predavanj ali dela, preživlja čas v majhni in zatohli podstrešni sobici stanovanja, ki si ga deli z impulzivno in kaotično Vesno ter organizirano in resno Pio. Njihova dinamika se skozi poglavja bolj ali manj dramatično gradi in spet ruši, vse to pa se dogaja na ozadju širših bivanjskih kriz, občutenih pri mlajši generaciji, ki šele vstopa na trg dela – od prekarnosti in previsokih cen nepremičnin do vedno hujše razredne delitve, osamljenosti in slabega duševnega zdravja. Mlade osebe v romanu, ki naj bi torej razmišljale o svojih sanjah in prihodnosti, se lahko ukvarjajo kvečjemu s tem, kako zaslužiti za naslednjo najemnino. Roman z navdihom za naslov, izposojenim pri Kurtu Vonnegutu, je subtilna satira sodobnega časa, ki jo nujno potrebujemo. Pa dober tek!

Liu Zakrajšek (1998) je magistrska študentka primerjalne književnosti in filozofije, ki živi in dela v Ljubljani. Že več let objavlja prozo in poezijo v raznih revijah ter piše različna publicistična besedila. Deluje tudi kot prevajalka. Med študijem je delala v treh različnih knjigarnah, kjer je vzljubila knjige in vse v zvezi z njimi. Zajtrk prvakinj je njen knjižni prvenec.

 

Ob izidu: Zajtrk prvakinj

3. jun. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

V sodelovanju z LUD Literatura

14. okt. 19:00

Salon z razgledom: Petra Hůlová

Literarni večer

Češka pisateljica Petra Hůlová je bralce osupnila že s prvencem Spomin moje babice (2002), za katerega je na Češkem prejela prestižno nagrado magnesio za odkritje leta, pri češkem dnevniku Lidové noviny pa so ga okronali za najboljši roman leta. Hůlová je z vsemi nadaljnjimi deli dokazala, da je pripovedovalka velikega pomena – osebne zgodbe svojih junakov spretno prepleta s širšimi družbenimi in kulturnimi temami. Svoja dela opredeljuje za »3G«: vselej krožijo okoli spola (gender), generacij in geografije. V slovenščini lahko beremo njena romana Postaja Tajga (Cankarjeva založba, 2016), v katerem evropskega duha sooči s sibirsko kulturo, in Kratka zgodovina gibanja (Cankarjeva založba, 2020), distopijo o feministični diktaturi, ki ni neprijetna le za moške.

Hůlová je sicer diplomirala iz kulturologije na Karlovi univerzi v Pragi. Potem ko je več let študirala mongolski jezik in kulturo, je eno leto preživela v Mongoliji, Fulbrightova štipendija pa jo je pospremila na Oddelek za antropologijo Univerze v New Yorku.

Pogovor bo v angleščini, s prevodom v slovenščino. 

Salon z razgledom: Petra Hůlová

14. okt. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

Pretekli dogodek
7. maj 2024 18:00

Veljaš, kar (ne)znaš – Izobrazba v Chat-GPT-časih

Sredi revolucionarne preobrazbe medijev, v kateri se je znašla naša družba, se bomo vprašali, kam jo ubira diskurz o izobrazbi. Kaj moramo vedeti? Kaj naj poučujeta univerza in šola? Na čem naj gradimo in čemu se lahko odrečemo? Kakšen pomen še sploh ima danes humanistična izobrazba? Naj se nemara učimo in poučujemo, kako programirati in kako ravnati z umetno inteligenco? Odgovore na ta in podobna vprašanja bomo iskali s pisateljem Toniem Schachingerjem, profesorico didaktike in germanistike dr. Andrejo Retelj, gimnazijskim učiteljem Michaelom Steberjem ter avtorico in skladateljico dr. Nino Dragičević. Moderiral bo Bernhard Winkler.

O avtorju in avtorici
Tonio Schachinger, rojen leta 1992 v New Delhiju, je študiral nemški jezik in književnost na Univerzi na Dunaju ter kreativno pisanje na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju. Za svoj prvi roman Nicht wie ihr je prejel nagrado za mlade avtorje mesta Bremen in se leta 2019 uvrstil v ožji izbor za nemško knjižno nagrado, ki jo je leta 2023 prejel za svoj drugi roman Echtzeitalter. Tonio Schachinger živi na Dunaju.
Dr. Nina Dragičević (1984) je pesnica, esejistka in skladateljica. Je avtorica knjig Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Za svoje delo je prejela štipendijo Werner Düttmann 2023 (Akademie der Künste, Berlin), nagrado dr. Ane Mayer Kansky 2023, Jenkovo nagrado 2021, Župančičevo nagrado 2020, dve nagradi vitez poezije 2018 ter bila finalistka za nagrado Palma Ars Acustica. 
 

Soorganizatorji: DAAD, Goethe-Institut Ljubljana, Avstrijski kulturni forum, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in CD
 

Veljaš, kar (ne)znaš – Izobrazba v Chat-GPT-časih

7. maj 2024 18:00
7. maj 2024 18:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

Cankarjev dom
Pretekli dogodek
23. apr. 2024 09:00

Izzivi izobraževanja odraslih danes za jutri

Prireja: Andragoško društvo Slovenije

Izzivi izobraževanja odraslih danes za jutri

23. apr. 2024 09:00
23. apr. 2024 09:00
Več terminov

Obvezna registracija

Pretekli dogodek
15. apr. 2024 19:30

Maja Gal Štromar: 7 kg do sreče 3

Ob izidu nove knjige se bo s pisateljico pogovarjala Zvezdana Mlakar.

Maja Gal Štromar, igralka in pisateljica 16 izvirnih literarnih del, predstavlja zadnji del trilogije 7 kg do sreče, razvpite in hudomušne pripovedi slovenske igralke Mare Vodopivec. Janja Vidmar ob knjigi zapiše: »Pa smo dočakali še zadnji del odmevne trilogije 7 kg do sreče! Naj takoj poudarim, da gre za žanrski hibrid, ki spretno krmari med dramo, ljubičem in psihološkim romanom. Težko je biti Mara, zlasti odkar je po besedah psevdovnučka Lana Bog dal odpoved in se mora človek na tem svetu znajti, kakor ve in zna. In zato ostaja Mara na slovenskem knjižnem trgu brutalno iskren zapis o iskanju sreče v polju nikdar izpetih bojev s tesnobo, stisko in lovom za smislom življenja.« Pa vendar Mara ohranja dovolj vedrine in radosti, humorja in moči, da se prebije skozi nove dogodivščine v iskanju doma. 

Z avtorico se bo pogovarjala Zvezdana Mlakar. Veliko stvari ju povezuje: gledališče, televizija, film, igranje, svet na odrih in v zaodrjih. Pa tudi skupni gledališki projekt Amelia E., monodrama o ameriški letalki, ki jo je za Zvezdano napisala prav avtorica in so jo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Nekaj točk večera pa naj le ostane za presenečenje …
 

Smešno, sarkastično, ganljivo, presunljivo se zmešajo v koktajl, ki se ga prebere na dih. Ker kdor zna, pač zna!
Manca Košir
 

Maja Gal Štromar: 7 kg do sreče 3

15. apr. 2024 19:30
15. apr. 2024 19:30
Več terminov

Pretekli dogodek
12. apr. 2024 11:00

Literarni dialogi: Slovenija – Španija

Gosta: Goran Vojnović, Teresa Cardona

V prvi izvedbi novega cikla Literarnih dialogov, ki ga predstavljata Veleposlaništvo Španije in Cankarjev dom, bodo avtorji obeh držav razpravljali o pomembnih literarnih in aktualnih temah. 

Gostili bomo predstavnika sodobne književnosti, slovenskega pisatelja Gorana Vojnovića in špansko pisateljico Tereso Cardona. Dialog bo povezovala novinarka Mimi Podkrižnik. 

Namen teh dogodkov je združiti pisatelje, kritike, urednike, novinarje, literarne agente, študente in širšo javnost za izmenjavo idej in izkušenj o izpostavljenih temah na posameznem dialogu ter s tem sprožiti razpravo o inovativnih predlogih. 
Prav tako si prizadevamo še bolj zbližati državi ter se ob književnosti in mislecih bolje spoznati.

Literarni dialogi: Slovenija – Španija

12. apr. 2024 11:00
12. apr. 2024 11:00
Več terminov

Free tickets.

9. mar. 2024 20:00

Literarna nagrada Evropske unije za književnost: recept za mednarodni uspeh?

Nagrada Evropske unije za književnost (EUPL) predstavlja vrhunec priznanja za evropske avtorje/avtorice ter poudarja bogato tkivo evropskega literarnega daru in različne zgodbe, ki izhajajo iz njenih številnih kultur. Nagrada ne le slavi ustvarjalnost in moč pripovedovanja zgodb, temveč je tudi pomemben katalizator za mednarodni uspeh avtorjev. O razumevanju delovanja nagrade EUPL, njene vloge kot potencialnega varuha avtorskega uspeha ter receptov za doseganje mednarodnega priznanja bodo na odprtem omizju svoja mnenja soočili avtorica Fabule in češka prejemnica nagrade EU Lucie Faulerová, ter izbrani, dosedanji slovenski lavreati (Gabriela Babnik, Jasmin B. Frelih, Anja Mugerli …). 

Odprto omizje Literarna nagrada EU: Recept za mednarodni uspeh? bo vodil Dražen Dragičević, ki bo z avtorji/avtoricami spregovoril o tem, kako je EUPL vplivala na njihovo uspešno pot, kakšni so izzivi pri premagovanju jezikovnih in kulturnih ovir ter kakšen je njihov pogled na razvijajočo se evropsko literarno pokrajino. 

EUPL se vsako leto podeli novim in uveljavljajočim se avtorjem iz različnih držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa, s čimer je zagotovljena izmenična usmeritev, ki poudarja različnost v Evropski uniji in njenih pridruženih državah. Postopek izbora je skrben, saj nacionalne žirije, ki jih sestavljajo pisatelji, založniki, uredniki in kritiki, kandidate predlagajo na podlagi literarnih dosežkov, izvirnosti in zmožnosti odmeva onstran kulturnih meja. Nagrada EUPL je lahko pomemben mejnik na avtorjevi uspešni poti, saj pogosto pomeni vstopnico za mednarodni uspeh. Nagrada namreč opozarja na dela, ki bi sicer ostala omejena na lokalno okolje, in avtorjem/avtoricam ponuja platformo za širše priznanje, pri čemer ne le povečuje prepoznavnost nagrajenih del, temveč tudi omogoča njihov prevod in objavo v drugih jezikih.
 

Literarna nagrada Evropske unije za književnost: recept za mednarodni uspeh?

9. mar. 2024 20:00
9. mar. 2024 20:00
Več terminov

Pretekli dogodek
8. feb. 2024 19:00

Za Prešernom

Literarni večer

Na literarnem večeru ob slovenskem kulturnem prazniku se bodo predstavili in svoja dela brali nove članice in člana Društva slovenskih pisateljev. 

Nastopili bodo pisateljica ter avtorica radijskih in gledaliških iger za otroke Irena Androjna, mladinska pesnica Barbara Gregorič Gorenc, filozof, pisatelj, sociolog, dramatik, esejist in prevajalec Mirt Komel, pisateljica Darinka Kozinc in pesnik Tom Veber.


Dogodek bo povezovala pesnica Meta Kušar, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Matej Krajnc

Za Prešernom

8. feb. 2024 19:00
8. feb. 2024 19:00
Več terminov

31. jan. 2024 19:30

O fenomenu starosti: Zgodbe iz domov za starejše v literaturi in Politizacija demence

Urša Marinšek: Zgodbe iz domov za starejše v slovenski literature

Predavanje raziskuje upodobitve starosti in staranja v treh slovenskih literarnih delih, katerih dogajanje se razvija v domovih za starejše občane. Ta dela razkrivajo različne perspektive staranja in načine gledanja družbe na starejše ljudi.

Reprezentacija starosti in staranja v slovenski književnosti
Če izhajamo iz pojma kulturnega staranja in ne biološkega, imamo vsaj dve pripovedi o staranju: prva je o »propadanju« in »nazadovanju« ter druga o »kljubovanju« starosti. Pripoved o »propadanju« sovpada s številnimi stereotipi o staranju (npr. krhkost, ranljivost, invalidnost, negibnost, odvisnost in demenca). »Kljubovanje« starosti pa vključuje idejo o aktivnem staranju, usmerjenem k njegovemu upočasnjevanju, da človek ne začne »propadati«. Kot so pokazali raziskovalci staranja in literarni gerontologi, lahko te kulturne reprezentacije najdemo v številnih literarnih delih. Namen prispevka je orisati literarne reprezentacije starosti in staranja v sodobni slovenski književnosti. Vpogled v reprezentacije ponujajo romani Toneta Partljiča (Dom dom, 2008), Sebastijana Preglja (Kronika pozabljanja, 2014), zbirka kratkih zgodb Barbare Hanuš (Kavni krog, 2021) in druga dela. Različne knjige, različni žanri, ki ponujajo številne poglede na starost in staranje. Knjige različno opisujejo starejše ljudi, razpravljajo o njihovi vrednosti in nemalokrat predstavljajo stereotipne oz. prevladujoče kulturne pripovedi o starejših ljudeh.

O predavateljici:
Urša Marinšek je študirala angleški jezik in književnost ter sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Trenutno je zaposlena na Centru za interdisciplinarno raziskovanje starosti in nege (Center for Interdisciplinary Research on Aging and Care) na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Sodeluje v številnih mednarodnih in interdisciplinarnih projektih, povezanih s staranjem, digitalizacijo in digitalnim učenjem. Ukvarja se z raziskovanjem reprezentacije starosti, staranja ter nege v slovenski, severnoameriški in britanski književnosti.


Dr. Dagmar Gramshammer-Hohl: Politizacija pozabljanja – Prikazi demence v sodobnem južnoslovanskem leposlovju

Južnoslovanske književnosti danes veliko pozornosti posvečajo zamolčanim in nasprotujočim si spominom na vojno in politično nasilje. V tem kontekstu zaznavamo vse večjo osredotočenost na starejše protagoniste, zlasti na osebe z demenco. Kot so dokazali Krüger-Fürhoff in sodelavci (2021), leposlovje demence ne obravnava le v smislu ahistorične bolezni, temveč jo uporablja za predstavitev travmatičnih zgodovinskih dogodkov, ki se izmikajo pomnjenju. Literarni prikazi bolezni so tako nadvse spolitizirani: demence ne obravnavamo toliko kot individualno izkušnjo, temveč kot pozabljivost družbe v zvezi z lastno preteklostjo. Na podlagi primerov iz novejšega hrvaškega, bosanskega in bolgarskega leposlovja (Jergović, Mlakić, Gospodinov) bo predavanje v kontekstu jugovzhodne Evrope analiziralo, kako se literarne pripovedi o izgubi spomina navezujejo na razprave o politiki spomina in prispevajo k njim. 

O predavateljici:
Dr. Dagmar Gramshammer-Hohl je višja predavateljica na Oddelku za slavistiko Univerze v Gradcu v Avstriji. Specializirana je za literarne in kulturne vede s poudarkom na ruskem in postjugoslovanskem leposlovju 20. in 21. stoletja, literaturi izseljencev in študijah starosti/staranja. V doktorski disertaciji je analizirala prikaze staranja žensk v ruskem leposlovju. Je urednica publikacije Aging in Slavic Literatures: Essays in Literary Gerontology (Staranje v slovanskih književnostih: eseji o literarni gerontologiji, Bielefeld, 2017). Med njenimi nedavnimi publikacijami je tudi večpredstavna zbirka esejev Foreign Countries of Old Age: East and Southeast European Perspectives on Aging (Tujina starosti: vzhodno- in jugovzhodnoevropske perspektive staranja Bielefeld, 2021), s sourednico Oano Hergenröther. Je članica projektne skupine raziskovalnega projekta »Preobrazba strahu pred staranjem v jugovzhodni Evropi: politični, družbeni in kulturni narativi demografskih sprememb«, ki ga financira Volkswagnova fundacija (2023–2027).
 

O fenomenu starosti: Zgodbe iz domov za starejše v literaturi in Politizacija demence

31. jan. 2024 19:30
31. jan. 2024 19:30
Več terminov

Dogodek bo simultano prevajan v slovenski jezik.

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI