Okrogla miza bo namenjena poglobljenemu razmisleku in javni razpravi o razvoju, vlogi in pomenu Slovenskega muzikološkega društva (SMD) v različnih obdobjih njegovega delovanja. V razpravi bodo sodelovali dosedanji predstavniki in predstavnice društva: dr. Matjaž Barbo, dr. Gregor Pompe, dr. Vesna Venišnik Peternelj, dr. Nejc Sukljan, Anuša Plesničar in novoizvoljena predsednica dr. Vanessa Nina Borsan. Govorke in govorci bodo razpravljali o izzivih, s katerimi so se soočali ob svojem predsedovanju SMD, o pomenu društva za javni kulturniški diskurz ter o vplivu delovanja SMD na domači in tuji akademski, glasbeni in širši družbeni prostor. Okroglo mizo prireja Slovensko muzikološko društvo, ki od ustanovitve leta 1992 deluje kot osrednje združenje muzikologov in drugih glasbenih strokovnjakov v Sloveniji. Društvo z organizacijo neformalnih izobraževanj, raziskovalnimi pobudami ter sodelovanji z domačimi, pa tudi mednarodnimi ustanovami, dejavnimi v promociji, organizaciji in raziskovanju glasbenih praks, deluje kot posrednik med glasboslovno stroko in širšo javnostjo. 

Po okrogli mizi bo sledilo neformalno druženje. 
 

Na literarnem srečanju bo avtorica spregovorila o nastajanju svojega prvenca, knjige z naslovom I Am the Cage, ter o pisanju, navdihnjenem z osebno izkušnjo odraščanja z redko prirojeno telesno posebnostjo in zahtevnim, tudi krutim zdravljenjem v otroštvu. 

V družbi moderatorke in gosta Adama Granta bo pogovor razkrival teme, ki so zaznamovale avtoričino pisanje – od identitete, ranljivosti in poguma do zaupanja, izdaje ter iskanja smisla in svobode po izkušnji telesne in čustvene travme.

I Am the Cage (2025), prvenec Allison Sweet Grant, pripoveduje zgodbo 19-letne Elisabeth, ki se sooča z medicinsko travmo in načinom, kako je ta oblikovala njeno življenje. S pomočjo ganljivih retrospektiv, čudovite poezije in močnega razvoja likov se Elisabeth nauči pogledati preteklosti v oči ter odkrito govoriti o svoji zgodbi in ranah.

Allison Sweet Grant je pisateljica, katere dela so bila objavljena v The New York Times in The Atlantic. Ima dvojni magisterij, ki ga je pridobila na Univerzi v Michiganu.

Adam Grant je organizacijski psiholog in profesor na Wharton School Univerze v Pensilvaniji. Je avtor šestih svetovno znanih knjig, ki so bile uvrščene na prvo mesto lestvice New York Timesa in prodane v milijonskih nakladah, dve pa sta prevedeni tudi v slovenščino (Premisli še enkrat in Skriti potenciali). Adam je tudi voditelj priljubljenega podkasta z naslovom ReThinking, v katerem se s priznanimi gosti pogovarja o novih pogledih na delo, razmišljanje in človeški potencial.

Avtorica Allison Sweet Grant bo na srečanju prisotna na daljavo (po video povezavi), profesor Adam Grant pa osebno.

Filozof, teoretik in eden najprepoznavnejših slovenskih mislecev Slavoj Žižek bo v dvorani Alme Karlin predstavil svojo najnovejšo knjigo Nebesa v razsulu, ki je v prevodu Igorja Harba izšla pri Cankarjevi založbi. O knjigi, njenem nastanku in aktualnosti bo z avtorjem spregovoril urednik Sašo Puljarević, pogovor pa bodo s svojimi refleksijami dopolnili prevajalec Igor Harb in strokovni recenzent Peter Klepec.

Osnovna premisa Nebes v razsulu, ki jih je Žižek v angleščini izdal ob koncu obdobja pandemije kovida 19, je, da svetu vlada neusmiljen kaos: poglabljanje družbenih neenakosti, podnebne spremembe, obupani begunci in naraščajoče napetosti nove hladne vojne.

Avtor v uvodu citira Maa Cetunga, da je »pod nebesi vse v razsulu; situacija je odlična«, in nadaljuje s trditvijo, da je aktualnost te misli danes odvisna od tega, ali lahko današnje katastrofe še vedno delujejo kot spodbuda za napredek, ali pa smo že prestopili mejo v nekaj strašnega in nepovratnega.

Nebesa v razsulu preučujejo drobljenje politične levice, prazne obljube liberalne demokracije in mlačne kompromise vladajočih elit. Stoječ na ruševinah teh neuspehov Žižek zagovarja potrebo po mednarodni solidarnosti, preobrazbi gospodarstva in – predvsem – po nujnem, »vojnem« komunizmu.

V poglavju Dobrodošli v dobi paradoksa o lažnivcu, napisanem posebej za slovensko izdajo Nebes v razsulu, Žižek razčleni sodobno politično in družbeno resničnost skozi klasični paradoks o lažnivcu – izjavo »vse, kar rečem, je laž«. S pomočjo Lacanovega razlikovanja med vsebino izjave in položajem izjavljanja pokaže, da resnica danes ne temelji več na dejstvih, temveč na subjektivnem občutku pristnosti.

V postresničnostni dobi, pravi Žižek, laž lahko deluje kot dokaz iskrenosti – politični voditelji, kot je Trump, so »resnični«, prav zato, ker jih ujamejo pri laganju. Sodobni populizem in liberalna politična korektnost sta po njegovem dve obliki istega ideološkega laganja: prvi širijo laži v imenu višje resnice, drugi pa prikrivajo resnico, da bi ohranili moralno nadvlado.

Analizo razširi na pojave interpasivnosti in lažne aktivnosti, značilne za današnjo družbo, kjer ljudje neprestano »nekaj delajo«, da bi se izognili resnični spremembi. Resnična politična gesta se po njegovem začne šele s korakom umika, z zavrnitvijo prazne udeležbe v sistemu.

V zaključku Žižek opozori, da »smrt resnice« ni posledica postmodernega relativizma, temveč razpada stare ideološke hegemonije. Tisti, ki danes obžalujejo izgubo resnice, pravzaprav pogrešajo stabilnost ene velike Laži, ki je družbi nekoč zagotavljala red. A prav ta razpad po njegovem odpira možnost – za novo, pristno resnico ali za še večjo laž.

V sodelovanju s Cankarjevo založbo.

Program GreenTech združuje najboljše znanstvene kompetence z najboljšimi industrijskimi partnerji z namenom pomoči slovenskim podjetjem pri zelenem prehodu na dveh nivojih: proizvodnega procesa in izdelkov. GreenTech je raziskovalni program, ki bo omogočil medsebojno povezanost revolucionarnih rešitev v celotni vrednostni verigi razvojno-proizvodnega procesa – od rešitev za raziskave in razvoj, tehnoloških rešitev v proizvodnji, do rešitev za energetsko varčne naprave, ki temeljijo na materialih iz EU. Raziskovalni program bo najprej vplival na zeleni prehod v Sloveniji, nato pa bo vpliv širil na področje Evropske unije in planeta kot celote.

Sodelujejo: Jerca Kos (Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev), Kristina M. Pučnik (Lektorsko društvo Slovenije), Tanja Petrič (Društvo slovenskih književnih prevajalcev), Simon Zupan (Oddelek za prevodoslovje, FF UM)

Moderator pogovora: Gregor Podlogar.

Osrednje omizje jezikovne kampanje UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno. Jezikovni poklici in umetna inteligenca bo odprlo vprašanja o prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence pri prevajanju, tolmačenju in lektoriranju ter o etiki, transparentnosti in zaščiti avtorskih pravic v digitalnem okolju. Sogovorniki in sogovornice pa bodo spregovorili tudi o pridobivanju jezikovnih kompetenc, vrednotenju intelektualnega dela in nalogah ustanov, ki izobražujejo jezikovne kadre, ter razmišljali o prihodnjih perspektivah in razvoju jezikovnih poklicev. Sodelujejo predstavniki in predstavnice prevajalskih združenj in prevajalskih fakultetnih oddelkov.

Kampanja za ohranitev in razvoj jezikovnih poklicev poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

V sodelovanju s Cankarjevim domom in 3. programom Radia Slovenija – programom Ars.

Moderatorka: Neja Berger
Gostje: Nina Cvar, Lio Novelli, Klara Debeljak, Lori Šramel Čebular

Nadzorovalni, platformni ali komunikacijski kapitalizem, tehnofevdalizem, podatkovni kolonializem. Po prvem mandatu Donalda Trumpa, škandalu Cambridge Analytice in Snowdnovem razkritju programov množičnega nadzora je sledil razcvet številnih temeljnih kritik novih tehnoloških operacij spletnih platform ter z njimi poimenovanj za predvidoma novo fazo kapitalizma, ki jo te platforme poganjajo z ekstrakcijo uporabniških podatkov in poblagovljanjem različnih aspektov delovanja zunaj sfere plačanega produktivnega dela. Nekaj let pozneje lahko eno izmed temeljnih kritik – Ceno povezanosti Nicka Couldryja in Ulisesa A. Mejiasa (založba Maska Ljubljana) – beremo tudi v slovenščini.

Ob izidu prevoda vas v sredo, 8. oktobra 2025, vabimo, da se nam v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu pridružite v razpravi, ki bo kritično presojala ključni koncept tega dela – podatkovni kolonializem – ter njegove implikacije v globalnem in lokalnem kontekstu. Kako se Couldryjev in Mejiasov koncept razlikuje od drugih opredelitev predvidoma »nove« faze kapitalizma, ki ga proučuje, če je sploh smiselno govoriti o novi fazi. Na katerih mestih je treba poudariti teoretske distinkcije med dispozitivi oglaševalskih korporacij in državnega nadzora ter kje so njihova najbolj očitna presečišča?

Neja Berger bo moderirala pogovor z gosti s področij teorije (Nina Cvar), tehnologije (Lio Novelli), umetnosti (Klara Debeljak) in aktivizma (Lori Šramel Čebular), v katerem bomo povezali tehnološke dimenzije ekstrakcije podatkov, teoretske poudarke oblastnih razmerij, umetniške prakse ter aktivistične strategije odpora in iskanja alternativ in izhodov.

Cankarjeva založba in Cankarjev dom vabita na večer s priznano ukrajinsko pisateljico Tanjo Maljarčuk, avtorico romana Biografija naključnega čudesa, ki je letos izšel v zbirki Moderni klasiki Cankarjeve založbe v prevodu Primoža Lubeja in Janje Vollmaier Lubej. Z avtorico se bo pogovarjala novinarka in pisateljica Pia Prezelj.

Roman Biografija naključnega čudesa je pretresljiva literarna kritika prvih let samostojne Ukrajine, časa, ko je država opustila socializem in se z vso silo zagnala v kapitalizem – ta pa je številne pahnil v revščino in brezup.

Zgodba, razdeljena na trinajst poglavij, sledi deklici Leni, ki se ji v najbolj tragičnih trenutkih prikazuje skrivnostna lebdeča ženska s staromodno ruto – nekakšno poosebljenje upanja. Pripoved, ki se prepleta z dnevniškimi zapisi in spomini, bo v svoji drugi polovici globoko nagovorila tudi slovenske bralce, saj z ostrino in sočutjem govori o izkušnjah, ki niso omejene le na Ukrajino.

V pogovoru s Tanjo Maljarčuk bomo razmišljali o tem, kako osebna in družinska zgodovina prehajata v literaturo, o transgeneracijskih travmah, o kulturni in jezikovni raznolikosti Ukrajine ter o pisanju v času vojne. Avtorica bo spregovorila tudi o svojih esejih, v katerih med drugim opisuje svojo babico kot simbol Ukrajine 20. stoletja, o vlogi jezika in razpetosti med ukrajinščino in nemščino, ter o tem, kako literatura postane oblika upora in preživetja.

Tanja Maljarčuk je ukrajinska pisateljica in esejistka, ki od leta 2011 živi in ustvarja v Avstriji. Piše poezijo, kratko prozo in romane, za svoje delo je prejela več ukrajinskih in mednarodnih nagrad, mdr. vileniški kristal za kratko zgodbo Ženska in njena riba ter nagrado Ingeborg Bachmann.
 

Povezuje: Carmen L. Oven 
Nastopata: Aljaž Koprivnikar, moderator, član žirije Vilenice in SEP, ter nagrajenec 

V okviru slovesnosti ob odprtju jubilejne, 40. Vilenice bomo na kratko predstavili vse letošnje goste festivala, nagrajenca in slovensko avtorico v središču. Sledila bo slavnostna podelitev nagrade SEP (Srednjeevropska pobuda) za najboljšega mladega avtorja/-ico za leto 2025. Podpredsednik žirije Aljaž Koprivnikar bo v pogovoru z nagrajencem/-ko predstavil njegovo/njeno literarno ustvarjanje, deležni bomo tudi branja zmagovalca/-ke.

Dendrolog Robert Brus o romanu Razvejenje Richarda Powersa (Beletrina 2022) in pomenu gozdov

Robert Brus (1965) je dendrolog in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se posveča raziskovanju lesnatih rastlin in gozdne genetike. Njegov obsežni znanstveni opus vključuje več kot petsto objav, med njimi številne knjige in strokovne članke o drevesnih vrstah Slovenije in širšega Balkana. S svojim delom in fotografijami pomembno prispeva k poznavanju in ohranjanju slovenske drevesne dediščine.

Roman Razvejenje Richarda Powersa (1957) je epska pripoved o devetih posameznikih, katerih življenja se nepričakovano prepletejo skozi njihovo povezanost z drevesi. Zgodba, razdeljena na štiri dele – Korenine, Deblo, Krošnja in Semena – raziskuje človekov odnos do narave in opozarja na krhkost ekosistemov. Gre za ganljivo in vizionarsko delo, ki bralca spodbuja k razmisleku o našem odnosu do dreves in njihovi nepogrešljivi vlogi pri ohranjanju naravnega ravnovesja.
 

Pisatelj Daniel Gustafsson o svojem romanu Fine de Claire (Cankarjeva založba 2025) in tujerodnosti

Daniel Gustafsson (1972) je švedski pisatelj in prevajalec, predvsem iz madžarščine. Njegov prvi roman Odenplan je bil leta 2019 nominiran za nagrado august.
Ko sede v avto ter se iz Stockholma odpelje proti jugu države in naprej na celino, mora za seboj pustiti veliko stvari. Pred njo je le en cilj: gojišča ostrig na francoski atlantski obali, kjer se bosta na koncu njena preteklost in sedanjost združili v odločilnem dejanju. Fine de Claire je roman o sedimentih, o usedlinah človekovega življenja, prav tako težkih in neprepustnih, kot sta lahko pokrajina ali zgodovina. Potovanje čez neopazno drseče se tektonske plošče, zgodba, v kateri se izpisuje še ena iz 19. stoletja, kolonialna zgodba o nasilju, zlorabi in rasizmu, ki v sedanjosti zadoni vsakič, ko se na naših krožnikih znajdejo vse cenejše ostrige. Švedski kritiki menijo, da je roman Daniela Gustafssona Srce teme današnjega časa, kritika civilizacije in industrijskega izkoriščanja narave.