Društvo Marjan Rožanc bo letos podelilo že dvaintrideseto Rožančevo nagrado za najboljšo knjigo esejev v minulem letu. V žiriji so Nada Šumi, Aleš Berger, Ifigenija Simonović in Barbara Pogačnik (predsednica), dobršen del tehtanja pa je bil dognan še z Manco Košir. Njenemu spominu bo posvečen del literarnega večera z nominiranimi za nagrado, ob koncu pa bo seveda tudi tradicionalna razglasitev nagrajenke ali nagrajenca. 

V sodelovanju z Društvom Marjan Rožanc
 

Utelešena vera: Krščanska kritika digitalnosti An Embodied Faith: A Christian Critique of Digitality
Prof. dr. Noreen Herzfeld, St. John’s University, College of St. Benedict (ZDA) in ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijske študije)

Krščanstvo je med vsemi večjimi religijami najbolj osredotočeno na utelešenje Boga v Jezusu, njegovo telesno vstajenje in ponovno udejanjanje v zakramentih. Digitalna revolucija je ponovno oživila vprašanja, ki so se že prej zastavljala v zgodnji Cerkvi, o dobroti materialnega sveta, transcendenci Boga in naših lastnih sposobnostih, da presežemo svoja materialna telesa. 

Sanje, arhetipi in umetna inteligenca
Doc. dr. Maja Gutman Mušič, ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijske študije) in ISH Alma Mater Europaea

O arhetipski značilnosti sanj je pisal že Carl Gustav Jung, ki je pri svojih pacientih zaznaval tipične, ponavljajoče se vzorce. Danes lahko s pomočjo lingvističnih orodij umetne inteligence Jungovo tezo tudi empirično potrdimo. Predstavili bomo digitalni projekt »2020 Dreams: Toward a New Understanding of the Dreaming-Waking Continuum«, ki je lani izšel pri Stanford University Press, ter raziskavo v okviru projekta Fulbright, pri kateri smo na podlagi največje zbirke sanj (Sleep and Dream Database) identificirali in analizirali arhetipska stanja v sanjah. 

V sodelovanju z Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru nacionalnega raziskovalnega programa Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in antropocena in Društvom za primerjalno religiologijo

Umetna inteligenca, pogovorni roboti in identiteta
Prof. dr. Vojko Strahovnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Teološka fakulteta

Predavanje naslavlja temo interakcije med ljudmi in sistemi umetne inteligence, zlasti sistemi, ki jih imenujemo veliki jezikovni modeli ter so podlaga pogovornim robotom. Vprašanj, ki to interakcijo spremljajo, se bomo dotaknili predvsem z vidika identitete. Ključno vprašanje bo, kako se identiteta (v najširšem mogočem smislu, ki zaobjema tako identiteto nasploh kot tudi njene posamezne vidike, npr. moralno, spoznavno in versko identiteto) dojema in (pre)oblikuje v interakciji med človekom in umetno inteligenco. 

Konec knjige in izzivi religijskega mišljenja v dobi tekstualnosti
Doc. dr. Luka Trebežnik, ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijske študije) in ISH Alma Mater Europaea

Predavanje se bo posvetilo vprašanju, kaj konec knjige, predvsem kot konec določenega načina branja in pristopanja k resnici, pomeni za religije, ki so na Zahodu strukturirane ravno kot religije knjige. Doba digitalne tekstualnosti nas postavlja pred hermenevtične izzive, ki so v marsičem v popolnem nasprotju s starimi religijskimi načini interpretiranja sveta. Stare knjige so med drugim prinašale jasen začetek in konec, s tem pa zgodovino in smisel, po drugi strani pa nam danes postaja vedno bolj jasno, da digitalna mreža (kot absolutno prevladujoč način sodobnega tvorjenja, hranjenja in prenašanja pomena) nima ne jasno določenega začetka ne kraja. Kakšne so možnosti, da religije, ki dejansko temeljijo na ideji, da je že na začetku bila beseda, presežejo dobo knjige in v polnosti afirmirajo dobo tekstualnosti? 

V sodelovanju z Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru nacionalnega raziskovalnega programa Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in antropocena in Društvom za primerjalno religiologijo

Religijske skupnosti v digitalni dobi
Prof. dr. Aleš Črnič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Pandemija covida 19 je tudi številne religijske skupnosti potisnila v nove, bolj intenzivne odnose do tehnologije in digitalnih svetov. Predavanje strnjeno predstavi zasnovo in glavne ugotovitve mednarodne raziskave CHANSE-Recovira, v kateri smo v sedmih evropskih državah (Velika Britanija, Danska, Finska, Nemčija, Poljska, Švedska in Slovenija) preučevali, kako se oblika, vloga in izkušnja religijskega življenja v Evropi spreminjajo zaradi sodobne tehnologije in digitalne kulture.

Digitalna ekoduhovnost? Fenomenologija in etika virtualnih izkustev »narave«
Doc. dr. Gorazd Andrejč, Univerza v Groningenu, Fakulteta za religijo, kulturo in družbo in ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijsk0065 študije)

V zadnjih letih se praksa poglabljanja v vizualni in zvočni svet različnih »naravnih« okolij, kot so pragozd, planine ali prostrane livade, z virtualno resničnostjo (pogosto z uporabo VR-očal) hitro razširja. Del tega kulturnega fenomena je tudi ideja digitalne ekoduhovnosti: doživetje globlje povezanosti z naravo, samim(i) seboj ter tudi z duhovno ali božansko stvarnostjo s pomočjo »potopitve« v virtualno resnično naravo. Predavanje analizira vprašanje, v kakšnem smislu in kako zelo so izkustva virtualno resnične narave različna od izkustev v fizični naravi, in ali je to relevantno za ekoduhovnost? Zakaj je odnos do znanosti in tehnologije v različnih vrstah ekoduhovnosti različen ter zakaj je to pomembno? 
 

V sodelovanju z Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru nacionalnega raziskovalnega programa Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in antropocena in Društvom za primerjalno religiologijo

Alenka Vreček, doma iz Radovljice, se je pred desetletji preselila v Združene države Amerike, tam učila smučanje in si ustvarila družino. Ob diagnozi resne bolezni je življenje na novo osmislila tudi s kolesarskim potovanjem od jezera Tahoe, kjer je njen dom, do svojega drugega bivališča na severozahodni mehiški obali. Popis te poti je z naslovom She Rides leta 2023 izšel v ZDA, spomladi 2024 pa v prevodu Lili Potpara z delovnim naslovom Naj se vrti tudi v Sloveniji.
 

Nataša Kramberger živi v Berlinu in Jurovskem Dolu, piše romane, kolumne in kmetuje. Pogovor se bo posvetil zlasti njeni knjigi o Berlinu Brez zidu (Cankarjeva založba 2014), v kateri je spregovorila tudi o drugih krajih, zlasti pa o spremembah, ki jih je doživelo to osupljivo mesto v zadnjih desetletjih.
 

Evald Flisar je avtor vrste potopisnih romanov in leposlovja s potopisno motiviko, med katerimi je najbolj znan in bran Čarovnikov vajenec (1986), omeniti pa velja vsaj še potopise Tisoč in ena pot (1979), Južno od severa (1981) in Popotnik v kraljestvu senc ter knjigo Zgodbe s poti (2000). Evald Flisar je najbolj prevajan slovenski pisatelj in še vedno svetovni popotnik, ki je obiskal skoraj sto držav sveta. Več let je preživel tako v Londonu kot v Avstraliji. 
 

Kaja Sajovic je najopaznejša slovenska avtorica kulinaričnega potopisja – ob pričevanjih o osupljivih mojstrih okusov vselej portretira okolje, v katerem ti ustvarjajo, od težko dostopnih najbolj hvaljenih restavracij sveta do vrhunske ulične hrane tretjega sveta. Zapisov s potovanj na sledi okusom (še) ni objavila v knjigi, pač pa redno na enem najbolj branih spletnih medijev, MMC RTV Slovenija.
 

Irena Cerar je avtorica vrste knjig, med katerimi so najbrž najbolj odmevni pravljični vodniki po Sloveniji za družine, mlajše in malce starejše, pogovor pa se bo posvetil tudi njenemu naravopisju, zlasti knjigama Potepuški okruški: kako sem hodila po robu (Buča 2021) in Svetišča narave: sedem tednov vseživosti (UMco 2024).
 

Anunciada Fernández de Córdova je španska književnica in diplomatka, ki je del poklicne poti preživela tudi kot veleposlanica v Sloveniji. V slovenščini sta izšli dve njeni knjigi, potopisna Letijo dnevi (Cankarjeva založba 2011) in pesniška zbirka Prodiranja (Študentska založba 2011), dvojezično pa je izšla poezija Estaciones en Ljubljana (2015).