Koncept: Katja Markič
Igralci: Ivan Peternelj, Jure Žavbi, Mojka Končar
 

Zadnje obdobje Cankarjeve literarne poti zaznamujejo družbeni premiki pred prvo svetovno vojno in med njo – čas močne zareze v vsakdanji ritem življenja ter krhanja vrednostnega sistema in normalizacije krutosti. Tako se Cankarjevo zanimanje za satirično kritičnost umika etičnim vprašanjem, motivom hrepenenja po drugačni realnosti in se potaplja vedno globlje v individualno bivanjsko izkušnjo. Umetnost v času ekstremov v sebi nosi potenciale eskapizma, a hkrati pomeni vzvod prevpraševanja; odkopavanja in prinašanja na plano gnilobe, ki je postala konstitutivna in samoumevna. Vzporednice med polpreteklo zgodovino in trenutno družbenopolitično klimo se najizraziteje kažejo prav v vsakodnevnosti, s katero se srečujemo v novicah o zlu in nasilju. Literarni večer bo raziskoval položaj umetnosti ob normalizaciji zla in se opiral na Cankarjevo zbirko črtic Podobe iz sanj.
 

Ob svoji veliki razstavi Napočil bo dan, ki jo do začetka septembra gosti Galerija Cankarjevega doma (poglavja I do III) ter Galerija Fotografija (poglavje IV) bo Ljubljano obiskal eden največjih okoljevarstvenih fotografov današnjega časa, Nick Brandt. 

Pogovor s fotografom bosta vodili kustosinji razstave Napočil bo dan Barbara Čeferin (ustanoviteljica Galerije Fotografije) in Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa v Cankarjevem domu.

V Londonu rojeni fotograf Nick Brandt (1964) je študiral slikarstvo in film (na Saint Martin's School of Art). Med režiranjem epskega videospota Earth Song Michaela Jacksona v Tanzaniji leta 1995 se je zaljubil v živali in vzhodnoafriško pokrajino. Kmalu za tem je ustvaril svojo prvo fotografsko serijo On This Earth (2000–05), ki s poznejšima cikloma A Shadow Falls (2009) in Across the Ravaged Land (2013) sestavlja trilogijo. On This Earth je leta 2005 izšla v knjižni obliki z uvodi naravovarstvenice in primatologinje Jane Goodall, pisateljice Alice Sebold in fotografske kritičarke Vicki Goldberg.

Poznejši seriji Inherit the Dust (2016) in This Empty World (2019) sta bili prav tako posneti v vzhodni Afriki. 

Leta 2010 je Brandt v Keniji/Tanzaniji soustanovil neprofitno organizacijo Big Life Foundation, ki več kot tristo petdeset lokalnih čuvajev oz. naravovarstvenih nadzornikov zaposluje za varovanje in ohranjanje 1,6 milijona hektarjev zaščitenega ekosistema Amboseli/Kilimandžaro. 

Njegove fotografije so del številnih javnih in zasebnih zbirk. Pri svojem delu se osredotoča na posledice uničevanja okolja in podnebnega zloma tako za najbolj ranljive prebivalce planeta kot tudi za živalski in naravni svet.

V sodelovanju z Galerijo Fotografijo in WILLAS Contemporary

Veleposlaništvo Španije in Cankarjev dom ponovno organizirata Literarni dialog: Slovenija – Španija.

Namen dogodka je združiti pisatelje, kritike, urednike, novinarje, literarne agente, študente in širšo javnost za izmenjavo idej in izkušenj o izpostavljenih temah ter s tem sprožiti razpravo o inovativnih predlogih. Prav tako si prizadevamo še bolj zbližati državi ter se ob književnosti in mislecih bolje spoznati. 

Tokrat bosta o pomembnih literarnih in aktualnih temah razpravljali predstavnici sodobne književnosti, slovenska pisateljica Liu Zakrajšek in španska pisateljica Marta Carnicero. Dialog bo povezoval pisatelj Carlos Pascual.

Dogodek bo simultano tolmačen v slovenski oziroma španski jezik. 
 

Prof. dr. Marcus Stiglegger je predavatelj filmskih in kulturnih študij na Univerzi v Freiburgu in Muenster School of Design. Doktoriral je z disertacijo Sadiconzista – Fašizem in seksualnost v filmu, leta 2005 pa se je habilitiral z monografijo Ritual and Seduction, v kateri je razvil teorijo filmskega zapeljevanja. Je redni sodelavec filmskih revij, kot sta film-Dienst in epd Film, ter ustanovitelj revije Ikonen. Je tudi glasbenik, piše scenarije in vodi podkast Projektionen. Sodelujejo: Anuška Delić, Dr. Gregor Moder, mag. Bernhard Winkler

Predavanje / diskusija
Projekt si prizadeva razgrniti in razčleniti korenine novega desničarskega razmišljanja, za presojo in dekonstrukcijo manipulativne moči medijev, ki ogrožajo demokracijo. Naš gost Marcus Stiglegger je strokovnjak za filmske študije in študije popularne kulture. Ker so danes mehanizmi gradnje ter razširjanja propagande in populizma predvsem podobe, memi, filmi in drugi popkulturni izdelki, je nujno analizirati mite in metode, ki jih uporablja na primer identitarno gibanje, da bi s svojim svetovnim nazorom pritegnilo mlade. Zavedanje o zapeljivih strukturah propagande in populizma bi moralo zagotoviti politično relevantno znanje za dvom v tovrstne ideologije ter prepoznanje in razkritje praktičnih strategij popkulturne propagande v vsakdanjem življenju. Zlasti v luči nedavnih političnih dogodkov bomo izpostavili strategije dezinformiranja, ki brišejo razliko med dejstvi in fikcijo ter s tem nagovarjajo občinstvo, dovzetno za totalitarno strukturo tovrstne propagande.
Z vpogledom v mitske popkulturne korenine je cilj ozavestiti občinstvo za manipulativne težnje novih desničarskih ideologij, ki za novačenje privržencev uporabljajo družbene medije v globalnem kontekstu.

Sodelujoči:
Anuška Delić je raziskovalna in podatkovna novinarka, ki vodi edinstven mikroregionalni neprofitni center za raziskovalno novinarstvo Oštro v Sloveniji in Oštro na Hrvaškem. Je tudi regionalna urednica za Balkan pri projektu Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP).
Ustanovila je projekt The MEPs Project, ki je združeval novinarje, zastopnike vseh 28 držav članic EU. Kot članica prelomnih globalnih preiskav, kot so Panama Papers, Paradise Papers, FinCEN Files in The Laundromats, je so-prejemnica več nagrad, med drugim Pulitzerjeve nagrade za obrazložitveno poročanje.
 
Dr. Gregor Moder je filozof in znanstvenik. Študiral je filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 2009 doktoriral s primerjalno disertacijo o Heglu in Spinozi. Med študijem je deloval tudi kot igralec in umetniški vodja gledaliških projektov. Raziskovalno je bival na Akademiji Jan van Eyck v Maastrichtu ter na univerzah v Cambridgeu in Princetonu. Je predavatelj na svoji matični univerzi, njegova specializacija so politična filozofija, metafizika, ideološka kritika in filozofija umetnosti.
 
Mag. Bernhard Winkler, je predavatelj DAAD za programu nemškega jezika. V svojih raziskavah se osredotoča na nemško književnost v obdobju romantike in moderne. Študiral je na Univerzi v Regensburgu, École Normale Supérieure de Lyon in na Univerzi Colorado v Boulderju, kjer je tudi poučeval kot asistent. Dve leti je delal kot asistent DAAD na ELTE v Budimpešti, nato pa prejel zadolžitve lektorja DAAD na Univerzi v Ljubljani.

V sodelovanju z Veleposlaništvom Zvezne republike Nemčije, Avstrijskim kulturnim forumom in Goethe Institutom Ljubljana.

Z avtorico romana dr. Svetlano Slapšak se bo pogovarjala dr. Biljana Žikić.

Predstavitev najnovejšega romana ene najbolj priznanih slovenskih literarnih ustvarjalk in intelektualk, dr. Svetlane Slapšak, bo razgrnila ključne teme in posebnosti njenega romanesknega stenograma mesta Ljubljana. Roman Kje smo?, ki je tik pred novim letom izšel pri Založbi Goga, ponuja vpogled v zgodovino mesta Ljubljana ter predstavi številne posameznike in posameznice, ki so to zgodovino tudi sooblikovali: Kje smo? je enciklopedični roman, mešanica eseja, retorične vaje, verzov in zapleta, pa tudi parodija ljubezenskega romana. Pisateljica v njem začne dialog z zgodovinskimi in intimnimi liki, skozi njen glas povedo svojo zgodbo, predvsem pa zgodbo prestolnice – njihovi spomini počasi sestavljajo zemljevid mesta, ki je nosilec evropske zgodovine in misli, njihovo znanje se počasi nalaga in sestavlja v argonavtsko ladjo, ki nam pripelje pripoved »ljubljanskega slona«, Rimljanke v Emoni, pa zgodbo Gustava Mahlerja, Medeje in navsezadnje – pisateljice. Roman bo predstavljen v dialogu z dr. Biljano Žikić, direktorico Kulturnega centra Danilo Kiš, katerega soustanoviteljica je bila prav dr. Svetlana Slapšak.
 

Nastopajo: Nadia Roncelli, Martina Kafol, Hanzi Filipič
Povezuje: Matej Krajnc

Jezik. Beseda. Knjiga. Na mednarodni dan maternega jezika vabimo medse tri ugledna založniška imena, ki že vrsto let odločilno soustvarjajo podobo slovenskega založništva ob meji. 

Nastopajo: Mojca Andrej, Sanja Rozman, Barbara Hanuš, Igor Karlovšek, Jasmin B. Frelih
Povezuje: Meta Kušar
Glasbena spremljava: Matej Krajnc

Kot vsako leto se na Prešernov dan tudi tokrat predstavlja novo članstvo Društva slovenskih pisateljev. V krajšem pogovoru in odlomkom iz njihovih del bomo tudi letos šli ... za Prešernom.

Moderira: Selma Skenderović

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, razmerah za ustvarjanje v Sloveniji ter svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Barbara Rigler je diplomirala na primerjalni književnosti in sociologiji kulture ter končala znanstveni magisterij  na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Strokovno raziskuje povezavo branja in razgledanost v sodobni literaturi z literarnimi dosežki. Delala je v knjižnici, bila kulturna redaktorica na RTV Slovenija, poučevala slovenski jezik s književnostjo in organizirala kulturne dogodke. Trinajst let je že literarna producentka pri JSKD in odgovorna urednica revije Mentor. Posveča se literatom vseh starosti, ki pišejo v slovenščini in v svojih maternih jezikih.

Aleksandra Gačić je literarna kritičarka, ki se v svojem delu posveča predvsem afriški literaturi, podobam tujega v slovenski literaturi, literariziranim temam rasizma, drugosti, migracij itd. Recenzije redno objavlja pri Dnevniku, Vrabcu Anarhistu, Mentorju in Literaturi. Leta 2016 je v Vodnikovi domačiji v Ljubljani zasnovala Serijo o literaturi Afrik, leta 2021 pa je skupaj z Mašo Kagao Knez in Dalando Diallo soustanovila literarno-uprizoritveno Iniciativo Afrike.

Marijanca Ajša Vižintin je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Deluje na področju vključevanja učenk, učencev priseljencev v slovenski šolski sistem in razvija medkulturni model vključevanja. Raziskuje tudi izseljevanje Slovenk, Slovencev v tujino. Sodeluje v številnih domačih in mednarodnih projektih, povezanih z migracijskimi temami, udeležuje se slovenskih in tujih konferenc. Koordinirala je nacionalni projekt Le z drugimi smo (2016–2021), v katerem je sodelovalo več kot deset tisoč pedagoških delavk, delavcev. Je avtorica več znanstvenih člankov in znanstvene monografije Medkulturna vzgoja in izobraževanje: vključevanje otrok priseljencev (2017). V letih 2013–14 in od 2024 naprej je sourednica znanstvene revije Dve domovini/Two Homelands.

Moderira: Selma Skenderović

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, razmerah za ustvarjanje v Sloveniji ter o svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Žanina Mirčevska je bila rojena leta 1967 v Skopju, kjer je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost, nato pa nadaljevala podiplomski študij dramaturgije v Ljubljani. Deluje kot dramaturginja na najrazličnejših produkcijah v Sloveniji in tujini, kot avtorica številnih strokovno-esejističnih študij o dramatiki ter seveda kot dramatičarka z obsežnim in raznovrstnim dramskim opusom. S svojimi izvirnimi dramskimi besedili se je tri leta zapored uvrstila v ožji izbor za Grumovo nagrado. Živi in ustvarja v Ljubljani, trenutno je zaposlena kot profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. 

Ana Lasić je scenaristka in dramatičarka. Diplomirala je iz dramaturgije leta 1999 na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, kjer je delala kot dramaturginja in kritičarka. Njen prvi igrani film Ruševine (z Janezom Burgerjem) je prejel nagrado za najboljši slovenski film na Festivalu slovenskega filma 2004 ter številne druge ugledne nagrade na mednarodnih festivalih. Napisala je scenarij za TV-film Angela Vode, premierno predvajan na RTV Slovenija. Leta 2022 je pri JSKD izšla njena knjiga Intuitivna scenaristika. 

Ivana Djilas je bila rojena leta 1976 v Beogradu, od 1999 živi in ustvarja v Sloveniji. Je gledališka režiserka, pisateljica in publicistka. Režirala je okrog petdeset raznovrstnih predstav v različnih slovenskih gledališčih in jih zaznamovala s svojo prepoznavno poetiko. Za svoje delo v gledališču je prejela več nagrad. Napisala je odmeven roman Hiša in svojevrstno zbirko avtobiografskih esejističnih zgodb z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho.

Moderira: Selma Skenderović
Pogovor bo potekal v angleščini, zagotovljen bo prevod.

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, razmerah za ustvarjanje v Sloveniji ter o svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Sara Afzali je iranska pesnica, novinarka, fotografinja in likovna umetnica, ki ustvarja v Sloveniji. Rodila se je leto dni pred revolucijo Islamske republike. Leto in pol po revoluciji pa se je začela osemletna vojna z Irakom. Vse otroštvo je pravzaprav preživela v vojni. Pravi, da je njen dom v Ljubljani, kjer lahko počiva, bere, piše, razmišlja, ima knjige, zvezek in pisalo, kamero, posteljo, obleke, ki so ji všeč, in čevlje, v katerih lahko hodi. 

Mohamad Abdul Munem (1965) je sirijski založnik in književnik palestinskega rodu, rojen v Alepu. Leta 1996 je ustanovil svojo založniško hišo, ki je delovala do izbruha sirijske državljanske vojne 2011. Leta 2009 v Siriji izdal pesniški prvenec Jutranja klapa, 2010 pa roman Palestinska črna kumina. Ko so mu v Siriji do tal porušili založbo in hišo, se je moral z družino v nevzdržnih razmerah izseliti iz Alepa. Marca 2016 je prebežal v Slovenijo. Tu je izdal zbirko pesmi 21 žensk iz Ljubljane (2018). Andraž Rožman je o njegovi življenjski zgodbi napisal knjigo Trije spomini – Med Hajfo, Alepom in Ljubljano (2019), ki je izšla pri založbi Goga. Leta 2024 je prejel listino PONT.

Carlos Pascual (Ciudad de México, 1964) je v Mehiki in ZDA študiral literaturo, gledališče in film. Že več let živi in ustvarja v Ljubljani, redno piše kolumne za Dnevnik ter svoje zgodbe, eseje in kronike objavlja v različnih literarnih revijah in spletnih medijih za kulturo. V Sloveniji je napisal zbirko esejev O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih (2015), esejistični potopis Debeli zidovi, majhna okna (2017) in knjigo kronik z naslovom Nezakonita melanholija (2020), ki je leta 2021 dobila priznanje novo mesto short za najboljšo kratkoprozno zbirko leta.