Dendrolog Robert Brus o romanu Razvejenje Richarda Powersa (Beletrina 2022) in pomenu gozdov

Robert Brus (1965) je dendrolog in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se posveča raziskovanju lesnatih rastlin in gozdne genetike. Njegov obsežni znanstveni opus vključuje več kot petsto objav, med njimi številne knjige in strokovne članke o drevesnih vrstah Slovenije in širšega Balkana. S svojim delom in fotografijami pomembno prispeva k poznavanju in ohranjanju slovenske drevesne dediščine.

Roman Razvejenje Richarda Powersa (1957) je epska pripoved o devetih posameznikih, katerih življenja se nepričakovano prepletejo skozi njihovo povezanost z drevesi. Zgodba, razdeljena na štiri dele – Korenine, Deblo, Krošnja in Semena – raziskuje človekov odnos do narave in opozarja na krhkost ekosistemov. Gre za ganljivo in vizionarsko delo, ki bralca spodbuja k razmisleku o našem odnosu do dreves in njihovi nepogrešljivi vlogi pri ohranjanju naravnega ravnovesja.
 

Pisatelj Daniel Gustafsson o svojem romanu Fine de Claire (Cankarjeva založba 2025) in tujerodnosti

Daniel Gustafsson (1972) je švedski pisatelj in prevajalec, predvsem iz madžarščine. Njegov prvi roman Odenplan je bil leta 2019 nominiran za nagrado august.
Ko sede v avto ter se iz Stockholma odpelje proti jugu države in naprej na celino, mora za seboj pustiti veliko stvari. Pred njo je le en cilj: gojišča ostrig na francoski atlantski obali, kjer se bosta na koncu njena preteklost in sedanjost združili v odločilnem dejanju. Fine de Claire je roman o sedimentih, o usedlinah človekovega življenja, prav tako težkih in neprepustnih, kot sta lahko pokrajina ali zgodovina. Potovanje čez neopazno drseče se tektonske plošče, zgodba, v kateri se izpisuje še ena iz 19. stoletja, kolonialna zgodba o nasilju, zlorabi in rasizmu, ki v sedanjosti zadoni vsakič, ko se na naših krožnikih znajdejo vse cenejše ostrige. Švedski kritiki menijo, da je roman Daniela Gustafssona Srce teme današnjega časa, kritika civilizacije in industrijskega izkoriščanja narave.

Pisateljica Tina Vrščaj o svojem romanu Na Klancu (Cankarjeva založba 2022, 2024, 2025) in potrebi ohranjanja ravnovesja z naravo

Tina Vrščaj (1987) je na slovenskem knjižnem prizorišču dobro znana in uveljavljena avtorica. Po zgodnjem prvencu Zataknjena v pomladi (2010) je izdala roman Odradek (2012) in zbirko kratke proze Plašč (2018) ter prevedla Coetzeejev roman Jezusovo otroštvo (2014). Pisala je tudi literarne kritike, ki jih je zbrala v knjigi Kritičarka na drevesu (2020).

Roman Na Klancu (2022) je bil finalist za nagrado kresnik 2023, izbran je za maturitetno branje 2026. Na prvi pogled je tipična zgodba zgodnjih srednjih let, ne edina: moški in ženska, dve majhni hčerki. On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si dekleta želijo. In tudi kadar je prisoten, je v resnici odsoten, informacijska tehnologija, s katero služi denar za vse štiri, ga ne zapušča. Njihova hiša, ki stoji dobesedno na klancu, ni idealno bivališče, a omogoča bivanje med travniki in živalmi, da ima zaslonski svet dobrodošel protipol. V tem romanu je morda najbolj doslej, glede na slovensko romanopisje, izražena skrb za naravo in za trajnostni razvoj, zapisana dostopno in prepričljivo.
 

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj o romanu Lačna plima Amitava Ghosha (Cankarjeva založba 2008) in podnebnih spremembah

Lučka Kajfež Bogataj (1957) je raziskovalka na področju meteorologije in klimatologije ter v Sloveniji velja za eno izmed pionirk preučevanja podnebnih sprememb. Je članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) v Ženevi, soprejemnica Nobelove nagrade za mir 2007 in avtorica več knjig, med njimi Planet, ki ne raste (2016).

Roman Lačna plima indijskega pisatelja Amitava Ghosha (1956) se dogaja v skrivnostni pokrajini Sundarbanov na vzhodu Indije, v ustju Gangesa. V svetu, ki ga oblikujejo naravne sile, miti in prikriti boji z državnimi oblastmi, se prepletajo usode asketske preučevalke ogroženih delfinov, preprostega ribiča, stremuškega intelektualca in požrtvovalne upravnice bolnišnice. Ghosh mojstrsko združuje antropološki pogled z literarno pripovedjo, ki bralca popelje v razmislek o sobivanju človeka in narave.
 

Na podelitvi nagrade lastovka bo postalo jasno, kdo je avtor najboljše zgodbe, ki je prispela na 34. natečaj Tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars. Letos so se na natečaj avtorji in avtorice odzvali z 267 zgodbami, ki jih je tako kot vsako leto prebrala tričlanska žirija. Tiste, ki jih je uvrstila v ožji izbor, boste lahko slišali v dneh pred podelitvijo v oddaji Literarni nokturno na Programu Ars in Prvem, zmagovalna zgodba pa bo v ospredju na podelitvi. Letos bo dogodek režirala Saška Rakef, scenarist bo Matej Juh. Ob obiskovalcih Dvorane Alme Karlin ga bodo lahko v živo spremljali tudi poslušalci Programa Ars v neposrednem prenosu. 

Natečaj Programa Ars ima že dolgo zgodovino. Leta 1992 ga je s sodelavci zasnoval Andrej Arko. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo – vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Zmagovalne zgodbe prejšnjih let lahko beremo tudi knjižno. Leta 2002 je izšla knjiga Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe, 2016 knjiga Valovi kratkih zgodb, 2021 pa še zvočna knjiga Valovi kratkih zgodb. Leta 2021, ob tridesetletnici, je nagrada dobila tudi ime – lastovka. 

Zaradi neposrednega prenosa po začetku prireditve vstop ne bo mogoč. 
 

Literarni večer z avtoricami in avtorji nominiranih knjig ter razglasitev nagrajenke ali nagrajenca za najboljšo esejistično zbirko leta

Po pogovoru, ki ga bo vodila dr. Ignacija Fridl Jarc, bo žirija v sestavi mag. Barbara Pogačnik (predsednica), prof. dr. Urška Perenič, Peter Rak, dr. Robert Simonišek in Nada Šumi izbrala in razglasila letošnjo prejemnico ali prejemnika Rožančeve nagrade.

Slovesna podelitev nagrade bo potekala v soboto, 20. septembra 2025, ob 16. uri na Trubarjevi domačiji v Rašici na Dolenjskem.

V sodelovanju z Društvom Marjana Rožanca
 

Kristjan Verbič, ustanovitelj in dolgoletni predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD), po več kot 35. letih delovanja za javno dobro in dveh desetletjih vodenja VZMD predaja svoje zadolžitve naslednikom. Visoko obletnico delovanja bodo sklenili na Slavnostni akademiji z bogatim kulturnim programom, pogostitvijo in v družbi glasbenih gostov. Nastopili bodo Pero Lovšin, Dominik Kozarič, Ivan Lotrič, Lotos V. Šparovec in drugi.

Program

Dvorana Alme Karlin – konferenca in simpozij
13.00    Novinarska konferenca
15.00    Simpozij z eminentnimi mednarodnimi in domačimi gosti (sodelovanje z Alma Mater Europaea)
- Predsednik Svetovne federacije investitorjev & Direktor Združenja delničarjev Združenega kraljestva, Mark Northway
- Ustanovitelj Evropskega združenja vlagateljev & Direktor Francoskega združenja investitorjev in varčevalcev, Guillaume Prache
- Predsednik Avstrijskega združenja delničarjev, Florian Beckermann
- Podpredsednica Nemškega združenja delničarjev, Christiane Holz
- Rektor Univerze Alma Mater Europaea & Predsednik Strokovnega sveta VZMD, dr. Ludvik Toplak
- Predsednik Euro-Mediterranean University EMUNI, prof. dr. Rado Bohinc

Klub Cankarjevega doma – Slavnostna akademija
17.00    Sprejem gostov
17.30    Program s podelitvijo priznanj in nastopi:
- Pero Lovšin
- Dominik Kozarič
- Ivan Lotrič
- Lotos V. Šparovec 

Koncept: Katja Markič
Igralci: Ivan Peternelj, Jure Žavbi, Mojka Končar
 

Zadnje obdobje Cankarjeve literarne poti zaznamujejo družbeni premiki pred prvo svetovno vojno in med njo – čas močne zareze v vsakdanji ritem življenja ter krhanja vrednostnega sistema in normalizacije krutosti. Tako se Cankarjevo zanimanje za satirično kritičnost umika etičnim vprašanjem, motivom hrepenenja po drugačni realnosti in se potaplja vedno globlje v individualno bivanjsko izkušnjo. Umetnost v času ekstremov v sebi nosi potenciale eskapizma, a hkrati pomeni vzvod prevpraševanja; odkopavanja in prinašanja na plano gnilobe, ki je postala konstitutivna in samoumevna. Vzporednice med polpreteklo zgodovino in trenutno družbenopolitično klimo se najizraziteje kažejo prav v vsakodnevnosti, s katero se srečujemo v novicah o zlu in nasilju. Literarni večer bo raziskoval položaj umetnosti ob normalizaciji zla in se opiral na Cankarjevo zbirko črtic Podobe iz sanj.
 

Ob svoji veliki razstavi Napočil bo dan, ki jo do začetka septembra gosti Galerija Cankarjevega doma (poglavja I do III) ter Galerija Fotografija (poglavje IV) bo Ljubljano obiskal eden največjih okoljevarstvenih fotografov današnjega časa, Nick Brandt. 

Pogovor s fotografom bosta vodili kustosinji razstave Napočil bo dan Barbara Čeferin (ustanoviteljica Galerije Fotografije) in Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa v Cankarjevem domu.

V Londonu rojeni fotograf Nick Brandt (1964) je študiral slikarstvo in film (na Saint Martin's School of Art). Med režiranjem epskega videospota Earth Song Michaela Jacksona v Tanzaniji leta 1995 se je zaljubil v živali in vzhodnoafriško pokrajino. Kmalu za tem je ustvaril svojo prvo fotografsko serijo On This Earth (2000–05), ki s poznejšima cikloma A Shadow Falls (2009) in Across the Ravaged Land (2013) sestavlja trilogijo. On This Earth je leta 2005 izšla v knjižni obliki z uvodi naravovarstvenice in primatologinje Jane Goodall, pisateljice Alice Sebold in fotografske kritičarke Vicki Goldberg.

Poznejši seriji Inherit the Dust (2016) in This Empty World (2019) sta bili prav tako posneti v vzhodni Afriki. 

Leta 2010 je Brandt v Keniji/Tanzaniji soustanovil neprofitno organizacijo Big Life Foundation, ki več kot tristo petdeset lokalnih čuvajev oz. naravovarstvenih nadzornikov zaposluje za varovanje in ohranjanje 1,6 milijona hektarjev zaščitenega ekosistema Amboseli/Kilimandžaro. 

Njegove fotografije so del številnih javnih in zasebnih zbirk. Pri svojem delu se osredotoča na posledice uničevanja okolja in podnebnega zloma tako za najbolj ranljive prebivalce planeta kot tudi za živalski in naravni svet.

V sodelovanju z Galerijo Fotografijo in WILLAS Contemporary

Veleposlaništvo Španije in Cankarjev dom ponovno organizirata Literarni dialog: Slovenija – Španija.

Namen dogodka je združiti pisatelje, kritike, urednike, novinarje, literarne agente, študente in širšo javnost za izmenjavo idej in izkušenj o izpostavljenih temah ter s tem sprožiti razpravo o inovativnih predlogih. Prav tako si prizadevamo še bolj zbližati državi ter se ob književnosti in mislecih bolje spoznati. 

Tokrat bosta o pomembnih literarnih in aktualnih temah razpravljali predstavnici sodobne književnosti, slovenska pisateljica Liu Zakrajšek in španska pisateljica Marta Carnicero. Dialog bo povezoval pisatelj Carlos Pascual.

Dogodek bo simultano tolmačen v slovenski oziroma španski jezik.