Igra: Tina Vrbnjak
Avtorici besedila: Tina Vrbnjak in Ana Duša
Dramaturgija: Ana Duša
Tehnična podpora: Borut Bučinel
Izvršna produkcija: Mija Špiler
Produkcija: Zavod Margareta Schwarzwald in KUD S. N. G.

Na primeru vsem znanega motiva o uspavani lepotici želimo pokazati, kako pravzaprav vsa literatura odseva mišljenje časa, v katerem je bilo neko literarno delo zapisano in kako pomembno je to zavedanje za njegovo interpretacijo. Kako nam lahko pomaga razumeti razvoj človeške družbe, vendar samo v primeru, da se zavedamo, kako se je miselnost skozi čas spreminjala. 

Izbrali smo pravljico kot žanr, ki ga vsi poznamo, a malokdo ve, da je v nenehnem spreminjanju. V projektu bomo to pokazali skozi konkretne primere zapisov istega pravljičnega motiva, ki ga vsak čas interpretira v skladu s svojim razumevanjem določenega družbenega vprašanja. 

Motiv uspavane ženske (najbolj znane pod imenom Trnjulčica), ki je brez lastnega zavedanja in privolitve objekt moškega poželenja, v sodobnih refleksijah velja za enega najbolj problematičnih. Skozi razvoj motiva od italijanske verzije iz 17. stoletja, kjer je to dejstvo obravnavano humorno, do sodobnih interpretacij, v katerih ženska objektivizacijo odločno zavrača, bodo učenci in dijaki lahko oblikovali lastno stališče do enega ključnih vprašanj sodobne demokratične družbe, hkrati pa bodo skozi konkreten primer razumeli, zakaj je treba vso literaturo brati s kritično distanco do konteksta, v katerem je bila napisana.

Predstava bo vsebovala delno igrano pripoved z razlagalnimi elementi, v katerih bodo učenci in dijaki vabljeni k aktivni udeležbi. Predstavi bo lahko sledila tudi posebna delavnica, kjer bodo slušatelji dobili priložnost, da skozi voden proces v manjših skupinah sestavijo lastno verzijo pravljice.

 
Tina Vrbnjak je končala študij dramske igre in umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že med študijem je opozorila nase v Barčici za punčke Milene Marković in Robertu Zuccu Bernard-Marieja Koltesa v ljubljanski Drami in od leta 2009 je tudi članica njenega ansambla. Poleg tega je večkrat gostovala v Slovenskem mladinskem gledališču, Gledališču Glej in Cankarjevem domu. Je izrazito avtorska igralka, ki se vlog loteva z jasnim stališčem do sveta. Navdušuje z raznolikostjo igralskega izraza, lucidnostjo in humorjem. Ima status igralke prvakinje. Ustvarila je že nekaj avtorskih projektov, med njimi mokumuzikal Marie Curie – Hystérie,  teatralni pogovorni šov Kako ostanem lepa in svobodna in Alica, nekaj solilogov o neznosnosti časa. Poleg gledališča se posveča tudi filmu in sinhronizaciji risank na TV Slovenija. V zadnjem obdobju je na tem področju najbolj prepoznavna v nadaljevankah Ja, Chef! In Gospod profesor.
Za svoje delo je prejela Nagrado Veljka Marića za najboljšo mlado igralko na 23. Festivalu malih odrov Rijeka, Veliki plan Društva avdiovizualnih igralcev in Nagrado za najboljšo igralko 54. tedna slovenske drame.
 
Ana Duša je dramaturginja, pripovedovalka in pedagoginja, ki se posveča razvoju pedagoških metod z vključevanjem pripovedovanja in fizičnega gledališča). Kot gostujoča predavateljica je na omenjenem področju sodelovala s Filozofsko fakulteto UL, Pedagoško fakulteto UL ter različnimi osnovnimi šolami in gimnazijami. Sodelovala je pri projektu Zavoda Bunker Igrišče za gledališče ter zasnovala in vodila pedagoške procese v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, Zavodu za prestajanje kazni Ig, Romskem vrtcu Kerinov Grm idr. Poučuje na katedri za govor na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Od oktobra 2020 je vodja programa Mlado Mladinsko v Slovenskem mladinskem gledališču.
 
Mija Špiler je producentka in soavtorica različnih gledaliških in drugih kulturnih projektov. Pretežno se podpisuje pod produkcijo neinstitucionalnih predstav, pri svojem delu poseben poudarek namenja dobri predpripravi in postprodukciji projektov. V več kot 10 letih ustvarjanja je pomagala zasnovati in realizirati več kot 20 gledaliških predstav, številne med njimi se igrajo še danes. Od leta 2016 je tudi producentka vseh študentskih gledaliških produkcij in drugih projektov na AGRFT ter od leta 2023 tudi visokošolska učiteljica gledališke produkcije na AGRFT.
 

Valižanska avtorica Rachel Trezise (1978) je bila rojena v Rhonddi, rudarskem območju svoje dežele, nekakšnem valižanskem Zasavju, ki ga zaznamujejo tudi socialne težave. Literaturo je odkrila v srednji šoli, jo začela pisati sama, in nato bralce prepričala z deli, ki temeljijo na lastni izkušnji sveta ter obravnavajo revščino, nasilje, zlorabe, razredne položaje in spol. Za zbirko zgodb Fresh Apples (Sveža jabolka) je leta 2008 prejela nagrado Dylana Thomasa.

V prevodu Suzane Tratnik je leta 2023 pri založbi Beletrina izšel njen roman Šestnajst odtenkov norosti, njeno prvo delo, prevedeno v slovenščino. Snov, ki jo predstavlja, je blizu številnim slovenskim bralcem, ki so v obdobju avtoričinega odraščali v manjših slovenskih krajih. Tri osrednje junakinje, zataknjene v rudarskem mestecu in modroovratniških poklicih, ustanovijo pankovski band The Boobs, ter, zaznamovane z odporom do provincialnosti svojega okolja, sanjajo o nečem večjem, nečem, kar presega tudi njih same. Svoje sanje pa krepijo tudi s pomočjo alkohola in drugih drog.

Pisanje Rachel Trezise zaznamujejo neposrednost in bližina malemu človeku pa tudi poskus socialne teme povezati v širšo sliko, ki presega identitetno politiko. Spol, razred in drugi družbeni dejavniki se v njenem pisanju pojavljajo skupaj.
 

Amanda Svensson (1987) se je rodila in odraščala v Malmu na Švedskem. Pisati je začela že zelo mlada, njen prvi roman Hey Dolly pa je izšel leta 2008. Študirala je primerjalno književnost na Univerzi v Lundu in kreativno pisanje na Visoki ljudski šoli v Skvödeju ter v švedščino prevedla dela Ali Smith, Tesse Hadley in Kristen Roupenian. Za roman Sistem, tako veličasten, da zaslepi je prejela nagrado Per Olov Enquist, namenjeno mladim avtorjem, in literarno nagrado časnika Svenska Dagbladet ter bila nominirana za nagrado Tidningen Vi. Roman je bil leta 2023 nominiran za mednarodno nagrado booker. Roman je v slovenskem prevodu Ive Klemenčič izšel leta 2024 pri Založbi Pivec.

Ko iz porodne sobe urgentno odnesejo enega od trojčkov in ga čez nekaj časa na videz povsem zdravega vrnejo materi in očetu, se zgodi metuljev učinek, ki požene v tek monumentalno sodobno družinsko sago Sistem, tako veličasten, da zaslepi Amande Svensson.

Kaj ima nevroznanstveni inštitut v Londonu skupnega s čermi na Velikonočnem otoku? Kaj oko v pavovem peresu s fotografijo Francesce Woodman? Kaj modra barva z izgubljenim globinskim vidom? In kako vse to povezujejo škržati?

V mojstrsko stkani pripovedi o nenavadni švedski družini, ki se pred našimi očmi kot sestavljanka zlaga po koščkih, nas avtorica zaslepi. Ko se nam oči nekoliko privadijo, nas zaslepi še enkrat in tako naprej. In ko na koncu iz rokava potegne zadnjega aduta, nas, prepričane, da smo končno povezali vse niti, pusti odprtih ust. Ves čas pa nam odkriva nove svetove in nas ob tem neizrekljivo zabava. 
 

Selma Asotić je v ZDA živeča pesnica iz Sarajeva, ki sodi med najmočnejše lirične glasove sodobne književnosti s prostorov nekdanje Jugoslavije. Poučuje na oddelku za primerjalno književnost Univerze v Massachusettsu. Njeno pisanje je dvojezično, zanj pa je prejela različne štipendije, nominacije in nagrade: denimo štipendijo Roberta Pinskega in druge nagrade na natečaju Brett Elizabeth Jenkins Poetry Prize, nominirana je bila za nagrado Pushcart, med drugimi pa je tudi dobitnica nagrade Stjepana Gulina.

Poleg izjemne pisne izraznosti se odlikuje tudi po branju v živo, s kakršnim se bo predstavila na tokratnem večeru. Premišljuje o feminističnih temah, o razmerjih med kulturnimi centri in periferijo ter veliko drugih aktualnih problemih, zato si obetamo bogato pesniško-intelektualno doživetje.
 

Evropska pobuda za mesta (EUI) si prizadeva krepiti celostne in participativne pristope k trajnostnemu urbanemu razvoju. Mestom nudi številne priložnost za razvoj inovativnih rešitev in krepitev kapacitet. Osrednja aktivnost Evropske pobude za mesta so razpisi za inovativne projekte (angleško Urban Innovative Actions − UIA), 

Dodatno podporo mestom v državah članicah nudil omrežje Urbanih kontaktnih točk (angleško Urban contact point - UCP) . Točke delujejo v nacionalnih jezikih in so vez med pobudo ter oblikovalci mestnih politik in strokovnjaki na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. V Sloveniji to vlogo opravlja IPoP - Inštitut za politike prostora.

Moderira: Selma Skenderović

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, razmerah za ustvarjanje v Sloveniji ter svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Barbara Rigler je diplomirala na primerjalni književnosti in sociologiji kulture ter končala znanstveni magisterij  na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Strokovno raziskuje povezavo branja in razgledanost v sodobni literaturi z literarnimi dosežki. Delala je v knjižnici, bila kulturna redaktorica na RTV Slovenija, poučevala slovenski jezik s književnostjo in organizirala kulturne dogodke. Trinajst let je že literarna producentka pri JSKD in odgovorna urednica revije Mentor. Posveča se literatom vseh starosti, ki pišejo v slovenščini in v svojih maternih jezikih.

Aleksandra Gačić je literarna kritičarka, ki se v svojem delu posveča predvsem afriški literaturi, podobam tujega v slovenski literaturi, literariziranim temam rasizma, drugosti, migracij itd. Recenzije redno objavlja pri Dnevniku, Vrabcu Anarhistu, Mentorju in Literaturi. Leta 2016 je v Vodnikovi domačiji v Ljubljani zasnovala Serijo o literaturi Afrik, leta 2021 pa je skupaj z Mašo Kagao Knez in Dalando Diallo soustanovila literarno-uprizoritveno Iniciativo Afrike.

Marijanca Ajša Vižintin je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Deluje na področju vključevanja učenk, učencev priseljencev v slovenski šolski sistem in razvija medkulturni model vključevanja. Raziskuje tudi izseljevanje Slovenk, Slovencev v tujino. Sodeluje v številnih domačih in mednarodnih projektih, povezanih z migracijskimi temami, udeležuje se slovenskih in tujih konferenc. Koordinirala je nacionalni projekt Le z drugimi smo (2016–2021), v katerem je sodelovalo več kot deset tisoč pedagoških delavk, delavcev. Je avtorica več znanstvenih člankov in znanstvene monografije Medkulturna vzgoja in izobraževanje: vključevanje otrok priseljencev (2017). V letih 2013–14 in od 2024 naprej je sourednica znanstvene revije Dve domovini/Two Homelands.

Moderira: Selma Skenderović

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, razmerah za ustvarjanje v Sloveniji ter o svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Žanina Mirčevska je bila rojena leta 1967 v Skopju, kjer je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost, nato pa nadaljevala podiplomski študij dramaturgije v Ljubljani. Deluje kot dramaturginja na najrazličnejših produkcijah v Sloveniji in tujini, kot avtorica številnih strokovno-esejističnih študij o dramatiki ter seveda kot dramatičarka z obsežnim in raznovrstnim dramskim opusom. S svojimi izvirnimi dramskimi besedili se je tri leta zapored uvrstila v ožji izbor za Grumovo nagrado. Živi in ustvarja v Ljubljani, trenutno je zaposlena kot profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. 

Ana Lasić je scenaristka in dramatičarka. Diplomirala je iz dramaturgije leta 1999 na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, kjer je delala kot dramaturginja in kritičarka. Njen prvi igrani film Ruševine (z Janezom Burgerjem) je prejel nagrado za najboljši slovenski film na Festivalu slovenskega filma 2004 ter številne druge ugledne nagrade na mednarodnih festivalih. Napisala je scenarij za TV-film Angela Vode, premierno predvajan na RTV Slovenija. Leta 2022 je pri JSKD izšla njena knjiga Intuitivna scenaristika. 

Ivana Djilas je bila rojena leta 1976 v Beogradu, od 1999 živi in ustvarja v Sloveniji. Je gledališka režiserka, pisateljica in publicistka. Režirala je okrog petdeset raznovrstnih predstav v različnih slovenskih gledališčih in jih zaznamovala s svojo prepoznavno poetiko. Za svoje delo v gledališču je prejela več nagrad. Napisala je odmeven roman Hiša in svojevrstno zbirko avtobiografskih esejističnih zgodb z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho.

Moderira: Selma Skenderović
Pogovor bo potekal v angleščini, zagotovljen bo prevod.

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, razmerah za ustvarjanje v Sloveniji ter o svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Sara Afzali je iranska pesnica, novinarka, fotografinja in likovna umetnica, ki ustvarja v Sloveniji. Rodila se je leto dni pred revolucijo Islamske republike. Leto in pol po revoluciji pa se je začela osemletna vojna z Irakom. Vse otroštvo je pravzaprav preživela v vojni. Pravi, da je njen dom v Ljubljani, kjer lahko počiva, bere, piše, razmišlja, ima knjige, zvezek in pisalo, kamero, posteljo, obleke, ki so ji všeč, in čevlje, v katerih lahko hodi. 

Mohamad Abdul Munem (1965) je sirijski založnik in književnik palestinskega rodu, rojen v Alepu. Leta 1996 je ustanovil svojo založniško hišo, ki je delovala do izbruha sirijske državljanske vojne 2011. Leta 2009 v Siriji izdal pesniški prvenec Jutranja klapa, 2010 pa roman Palestinska črna kumina. Ko so mu v Siriji do tal porušili založbo in hišo, se je moral z družino v nevzdržnih razmerah izseliti iz Alepa. Marca 2016 je prebežal v Slovenijo. Tu je izdal zbirko pesmi 21 žensk iz Ljubljane (2018). Andraž Rožman je o njegovi življenjski zgodbi napisal knjigo Trije spomini – Med Hajfo, Alepom in Ljubljano (2019), ki je izšla pri založbi Goga. Leta 2024 je prejel listino PONT.

Carlos Pascual (Ciudad de México, 1964) je v Mehiki in ZDA študiral literaturo, gledališče in film. Že več let živi in ustvarja v Ljubljani, redno piše kolumne za Dnevnik ter svoje zgodbe, eseje in kronike objavlja v različnih literarnih revijah in spletnih medijih za kulturo. V Sloveniji je napisal zbirko esejev O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih (2015), esejistični potopis Debeli zidovi, majhna okna (2017) in knjigo kronik z naslovom Nezakonita melanholija (2020), ki je leta 2021 dobila priznanje novo mesto short za najboljšo kratkoprozno zbirko leta.

Moderira: Selma Skenderović
Pogovor bo potekal v srbskem in slovenskem jeziku, zagotovljen bo prevod.

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, razmerah za ustvarjanje v Sloveniji ter svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Zoran Knežević je bil rojen leta 1958 v Somboru. Leta 1995 se je preselil v Slovenijo, kjer je končal študij kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V Sloveniji je dobil službo v gradbenem podjetju. Po stečaju gradbenega podjetja in obdobja na zavodu za zaposlovanje (in ker v kulturi ni dobil priložnosti) je opravil licenco za varnostnika. Od takrat dela v varnostni službi. Njegova prva zgodba Muzikant je bila objavljena v Zborniku 21 srečanja literatov drugih narodov in narodnosti leta 1999. Bil je trikratni zmagovalec Proznih mnogobojev v okvirju festivala Fabula. Zmagal je tudi na natečaju Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo. Leta 2014 je pri Cankarjevi založbi izšla njegova zbirka kratkih zgodb Dvoživke umirajo dvakrat, za katero je dobil nagrado za najboljši prvenec. Kot mentor in strokovni spremljevalec redno sodeluje na srečanjih Sosed tvojega brega, ki jih organizira JSKD.

Neven Ušumović (Zagreb, 1972) je pisatelj in prevajalec. Diplomiral je iz filozofije, primerjalne književnosti in hungaristike ter študiral turkologijo. Živi v Kopru, kot knjižničar pa dela v Umagu. V Zagrebu je izdal štiri zbirke kratkih zgodb in en roman. Zbirka zgodb Zlata opeklina (2019) je prejela nagrado Društva hrvaških pisateljev Kamov. V slovenščino jo je prevedla Sonja Polanc (Zlata opeklina, Cankarjeva založba, 2022). Njegova dela so bila uvrščena v ameriški antologiji Best European Fiction in Zagreb Noir.

Ivan Antić (1981) je avtor več knjig. Njegove zgodbe so bile prevedene v vrsto jezikov in uvrščene v številne antologije proze. V slovenščini je leta 2019 pri Cankarjevi založbi izšel prevod njegove zbirke kratkih zgodb Membrane, membrane. Bil je gost Vilenice, Literodroma in simpozija Poetry at the Crossroads. Prevaja leposlovje iz slovenščine. Srbsko prevajalsko društvo mu je podelilo nagrado za prevod poezij za prevod zbirke Dol, dol Daneta Zajca. Leta 2024 se je s knjigo O tempora, o mores! uvrstil v ožji izbor za Andrićevo nagrado. Je dolgoletni sodelavec kulturnega centra Danilo Kiš.

Moderira: Selma Skenderović
Pogovor bo potekal v angleščini, zagotovljen bo prevod.

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, razmerah za ustvarjanje v Sloveniji ter svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Widad Tamimi (1981) je pisateljica judovsko-palestinskega rodu, rojena v Italiji. Po izobrazbi je politologinja in magistrica mednarodnega prava, nekaj časa je delala kot pravna asistentka enega od italijanskih senatorjev. Danes živi in ustvarja v središču Ljubljane, poročena je s Slovencem in ima tri otroke. Njena knjiga, ki je izšla pri založbi Sanje, Vrtnice vetra je sicer njen drugi roman, a prvi, ki je preveden tudi v slovenščino.

Said Khatibi je alžirski pisatelj. Študiral je v Alžiriji in Franciji. Z novinarstvom se ukvarja od leta 2006. Objavil je štiri romane, prevode poezije Kateb Yacine, antologijo alžirskih kratkih zgodb, napisanih v francoščini, ter sodeloval pri prevodu Enciklopedije afriške kinematografije. Prejel je knjižno nagrado šejk Zajed, nagrado Arab Journalism Award in nagrado Ibn Batuta za potopisno literaturo. Bil je uvrščen v ožji izbor za mednarodno nagrado za arabsko fikcijo (IPAF). Njegovi romani so bili prevedeni v šest jezikov. Živi v Sloveniji.