Nagrada lastovka bo šla v roke avtorja oz. avtorice najboljšega besedila 35. natečaja za kratko zgodbo Programa Ars Radia Slovenija. 

Na natečaj je letos prispelo 274 zgodb. Najboljšo zgodbo po izbiri tričlanske strokovne žirije bomo slišali na podelitvi. Zgodbe iz ožjega izbora in njihove avtorje oziroma avtorice pa bomo spoznali že v dneh pred podelitvijo v radijski oddaji Literarni nokturno.   

Natečaj je leta 1992 s sodelavci zasnoval Andrej Arko. Na začetku je imel kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo – vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. 

Letošnjo podelitev boste v neposrednem prenosu lahko ujeli na radijskih valovih 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Režiral jo bo Klemen Markovčič, scenarist bo Matej Juh. 

Zbirka Prišleki, ki izhaja pri založbi LUD Literatura, je svoje prve knjige pozdravila leta 1996, zato letos obhajamo njeno 30. obletnico. Do danes je v zbirki izšlo že sto štirideset naslovov. V preteklosti so jo urejali Urban Vovk, Goran Dekleva, Petra Koršič in Andrej Hočevar, od leta 2021 pa jo ureja Veronika Šoster, ki bo dogodek tudi povezovala.

Zbirka Prišleki izdaja nove slovenske romane, kratko prozo in pesniške zbirke, nemalokrat pa v svojem knjižnem programu predstavi tudi povsem sveže slovenske literarne glasove. Kar nekaj naslovov iz zbirke je bilo v prejšnjih treh desetletjih ovenčanih tudi z nagradami ali nominacijami: omeniti velja denimo Jenkovo nagrado za pesniško zbirko V suhem doku Veronike Dintinjana, nagrado novo mesto short za zbirki kratke proze Obvoz Francija Novaka in Leteči ljudje Ajde Bračič ter nagrado kritiško sito, ki jo je Društvo slovenskih literarnih kritikov podelilo že štirim prišlekom: Jerneju Županiču, Muanisu Sinanoviću, Ajdi Bračič in Ani Pepelnik. V zadnjih letih se romani iz zbirke redno uvrščajo tudi med nominirance za nagrado kresnik, zbirka pa je za svoje ikonične naslovnice, ki jih oblikuje Zoran Pungerčar, že dvakrat prejela tudi nagrado Brumen za odlično slovensko oblikovanje.

Ob okrogli obletnici se bodo avtorji in avtorice zbirke Prišleki zbrali v dvorani popotnice Alme Karlin, kjer bodo obujali spomine na prehojeno pot in prebirali odlomke iz do sedaj izdanih del: od romana Tao ljubezni Andreja Blatnika (1996) do romana Zataknjeni v vezju Nike Nikolič (2026).
 

Moderira: Selma Skenderović

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je dobila nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je leta 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. 
 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 
 

Sodelujoči avtorji: Joanna Łępicka, Natalka Suszczyńska, Robert Rybicki; drugi sodelujoči: Miłosz Biedrzycki (urednik antologije), Jana Unuk (prevajalka)

Večer bo posvečen predstavitvi antologije sodobne poljske književnosti, ki ponuja prerez aktualnih literarnih tokov na Poljskem. Antologija, ki jo je po izboru urednika zasnoval Miłosz Biedrzycki, združuje 21 sodobnih poljskih avtoric in avtorjev ter predstavlja pestrost in vitalnost današnje poljske literarne produkcije.

Publikacija vključuje 16 pesnic in pesnikov ter 5 prozaistk in prozaistov, s čimer vzpostavlja uravnotežen pregled med pesniškimi in proznimi glasovi sodobne Poljske. Posebno pozornost namenja generacijski različnosti, jezikovni občutljivosti in raznovrstnim poetikam, ki danes sooblikujejo poljski literarni prostor.


V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev

Sodelujoči: Ann Cotten, Velibor Čolić, Said Khatibi, Neven Ušumović, Natalija Milovanović

Okrogla miza festivala Vilenica odpira razmislek o fluidnosti sodobnih identitet, pri čemer se osredotoča predvsem na nacionalne, jezikovne in kulturne identitete v sodobnem evropskem in širšem mednarodnem prostoru. Ob intenzivnih migracijah, večjezičnosti in prepletanju kulturnih vplivov se vprašanje identitete vse pogosteje kaže kot dinamičen in nestabilen pojem, ki ga literatura ne le reflektira, temveč tudi dejavno sooblikuje.

Sodelujoče avtorice in avtorji bodo skozi svoje literarne izkušnje in pisateljske prakse razpravljali o tem, kako se identiteta vzpostavlja, preoblikuje in preizprašuje v kontekstu sodobne literature ter kako se osebne in kolektivne pripadnosti vpisujejo v literarni izraz.


V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev

Povezovalka večera: Carmen L. Oven

Glasbeni program:
Violoncelli Itineranti
(Andrejka Možina, violončelo, glas; Ema Krečič, violončelo; Carla Scandura, violončelo)
Izvirne skladbe za trio violončel in glas.

Slavnostno odprtje 41. mednarodnega literarnega festivala Vilenica bo uradno uvedlo letošnjo festivalsko izdajo ter predstavilo programske poudarke in osrednje goste festivala. Večer bo priložnost za srečanje z avtoricami in avtorji, ki bodo v naslednjih dneh soustvarjali festivalski program na različnih prizoriščih.

V okviru odprtja bodo predstavljeni vsi letošnji gostje festivala, ki prihajajo iz različnih literarnih, jezikovnih in kulturnih prostorov ter s svojim delom odražajo tematsko usmeritev festivala in njegovo izrazito mednarodno naravo.


V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev

Konferenca je posvečena 120. obletnici rojstva Hannah Arendt in 90. obletnici rojstva Vaclava Havla.

Tema: Posodobitev totalitarne problematike: subjekt, resnica in odpor v posttotalitarni realnosti


Organizator: Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soeren Kierkegaard
Soorganizator: KUD Apokalipsa
Soorganizator mednarodne konference: Cankarjev dom Ljubljana
 

Moderira: dr. Edvard Kovač


V sodelovanju z Društvom Marjana Rožanca
 

Okrogla miza bo združila ustvarjalce, raziskovalce in poznavalce flamenka ter se posvetila vprašanju njegovega umeščanja v slovenski kulturni prostor.

Pogovor bo osvetlil ustvarjalno raznovrstnost sodobnega flamenka, njegove stike z drugimi umetniškimi področji ter načine, kako se skozi dialog z različnimi okolji in konteksti nenehno preobraža in na novo osmišlja.

Sodelujejo: Alojzija Zupan Sosič, Marcel Štefančič jr., Pia Prezelj

Pesnik, pisatelj, dramatik in mislec Ivan Cankar tudi po stoletju in pol odpira aktualna vprašanja razmerij med družbo in posameznikom, o družbenih neenakostih, spolnih vlogah, nasilju in nenazadnje o angažiranem umetniškem ustvarjanju. 

Cankarjeva založba leto, ko praznujemo 150. obletnico avtorjevega rojstva, zaznamuje s tremi knjižnimi novostmi: marca je izšla monografija Alojzije Zupan Sosič Uporno upanje v prihodnost, Ivan Cankar: Romanopisec in mislec, konec maja pa so bili izdani še Cankarjevi romani, zbrani v treh knjigah, in pesniška zbirka Erotika. 

O tem, zakaj Cankar ostaja živa klasika, kako ga beremo danes in kaj nam lahko še pove, bodo razmišljali literarna zgodovinarka Alojzija Zupan Sosič, filmski kritik, TV-voditelj in publicist ter avtor dveh knjig esejev o Cankarju Marcel Štefančič jr. ter pisateljica in novinarka Pia Prezelj.