Kaj je pomenilo biti izobražena, samostojna in družbeno dejavna ženska na začetku 20. stoletja? V pogovoru, ki ga bo vodila Jasmina Jerant, bomo ob dveh knjižnih novostih osvetlili življenji Zofke Kveder in Fanice Obid - Mirjam, izjemnih žensk, ki sta si vsaka po svoje izborili prostor v slovenski družbi. 

Knjiga Pogum za lepoto in senco Katje Mihurko Poniž in Vladke Tucovič Sturman prinaša celovit portret Zofke Kveder, prve poklicne slovenskepisateljice, publicistke in ene prvih zagovornic ženske emancipacije. Knjiga Ali vi še kaj pišete?, zbirka pisem med Fanico Obid - Mirjam in Srečkom Kosovelom, pa razkriva mlado Primorko, intelektualko in aktivistko, ki je samozavestno razmišljala o položaju žensk, kulturi in družbi.

O obeh knjigah in o ženskah, ki sta vsaka v svojem okolju presegali družbene omejitve svojega časa, se bodo pogovarjali dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Vladka Tucovič Sturman, soavtorici biografije Zofke Kveder, ter Tatjana Rojc in Dušan Jelinčič, soavtorja knjige Ali vi še kaj pišete?. 

Večer bo odprl vprašanja opolnomočenja žensk, njihovega vstopanja v javni prostor, izobraževanja, ustvarjalnosti in družbenega angažmaja ter poguma, s katerim sta Zofka Kveder in Fanica Obid - Mirjam presegali omejitve svojega časa. Obenem bo skozi njuno zapuščino ponudil razmislek o tem, kaj njuni življenjski in ustvarjalni poti sporočata današnjemu času.

Dr. Katja Mihurko Poniž je literarna zgodovinarka in profesorica na Univerzi v Novi Gorici, ki se raziskovalno posveča zgodovini ženskega gibanja, pisateljicam in feministični literarni vedi.

Dr. Vladka Tucovič Sturman je docentka za književnost in lektorica za slovenski jezik na Univerzi na Primorskem. Raziskuje sodobno slovensko književnost in dogajalni prostor v mladinski  književnosti.

Tatjana Rojc je literarna zgodovinarka, publicistka, pisateljica in senatorka Italijanske republike, dejavna v slovenski kulturi in zgodovini v zamejskem prostoru.

Dušan Jelinčič je pisatelj, novinar in alpinist ter eden od soavtorjev knjige Ali vi še kaj pišete?, ki v ospredje postavlja zgodbo Fanice Obid - Mirjam, s katero je družinsko povezan.

Jasmina Jerant je politologinja, avtorica knjige Primer: Anhovo ter feministična in okoljevarstvena aktivistka. Skozi vprašanja o položaju žensk, družbenem angažmaju in preseganju ustaljenih družbenih vlog bo pogovor umestila v sodobnost.

 

Okrogla miza bo združila ustvarjalce, raziskovalce in poznavalce flamenka ter se posvetila vprašanju njegovega umeščanja v slovenski kulturni prostor.

Pogovor bo osvetlil ustvarjalno raznovrstnost sodobnega flamenka, njegove stike z drugimi umetniškimi področji ter načine, kako se skozi dialog z različnimi okolji in konteksti nenehno preobraža in na novo osmišlja.

Trajanje: 1 ura in 30 minut, brez odmora

Svet, v katerem živimo, nas uči, da z živo naravo in predmeti, navsezadnje pa tudi z ljudmi, ravnamo predvsem funkcionalno; tako da nas zanima, čemu služijo, kaj nam omogočajo in kako koristni so nam v vsakdanjem življenju. Zamisel, da ne le pri živih bitjih, ampak tudi pri navadnih, vsakdanjih predmetih obstaja nekaj neizrekljivega, nekaj, kar se izmika razumevanju, nam je vse bolj tuja. Redko si dopustimo opaziti, da obstaja del stvarnosti, ki ga z besedami, razlagami in kategorijami nikoli ne moremo popolnoma zajeti, svet, ki ga Federico Campagna poimuje kot svet magije.

Stvari, ki jih ne morem povedati o stvareh je predstava/predavanje, med katerim nas igralec Jerko Marčić popelje na neke vrste čustveno potovanje skozi različne ravni našega odnosa do konkretnih stvari in predmetov. Kaj vse se lahko skriva v čisto običajni stvari? Skozi osebno zgodbo, filozofske premisleke in nenavadno raziskovanje starega avtomobilčka, ki ga je podedoval od svojega očeta, se začnejo razkrivati novi pomeni vsakdanjih stvari, njihova sposobnost, da v sebi nosijo veliko več, kot je mogoče videti na prvi pogled. Jerko nam skozi predstavo postopoma razkriva, kako je smisel stvari, ki ga obkrožajo (sveta), na koncu našel ne v njihovem simbolnem pomenu, temveč prav v njihovi radikalni prisotnosti.
 

Zahvala: Nikolina Rafaj, Blaž Šef, Matej Recer, Mateja Dremelj, Miloš Janjić, Slovensko
mladinsko gledališče

Slovenska premiera: SRE, 16. septembra 2026, Dvorana Alme Karlin, Cankarjev dom
Hrvaška premiera: SOB, 10. oktobra 2026, Kuća Klajn, Klanjec
 

Pozdravni nagovori:
dr. Vesna Mikolič, predsednica PEN
mag. Darinka Kozinc, predsednica mire  
dr. Nataša Pirc Musar, predsednica RS, videoposnetek

Razglasitev nominirank in nagrajenke: Helena Kraljič, predsednica žirije za izbor mire 2026
Nagovor nagrajenk mire 2025: Tanja Petrič, Marija Švajncer
                                             
                                          
V kulturnem delu sodelujeta:           
Ana Kravanja, glasbenica
Radoš Bolčina, dramski igralec, prvak SNG Nova Gorica



Nagrado mira Ženski odbor Slovenskega centra Pen že od leta 2013 podeljuje ženskam za dosežke v literarni ustvarjalnosti in celostni osebnostni drži.

Namen nagrade mira je opozoriti na dosežke žensk, ustvarjalk in intelektualk ter s tem razkrivati in problematizirati utečene diskriminacijske prakse na Slovenskem.

Pozitivni učinki nagrade mira so počasi že vidni tudi v slovenskem prostoru.

Slavnostna podelitev bo potekala ob glasbenem in kulturnem programu z razglasitvijo nominirank in nagrajenke.

Dosedanje nagrajenke so bile: Jolka Milič (2013), Maja Haderlap (2014), Ksenija Jus (2015), Silvana Paletti in Svetlana Slapšak (2016), Alenka Jensterle Doležal (2017), Stanislava Chrobakova Repar (2018), Neda Rusjan Bric (2019), Barbara Korun 2020), Luna J. Šribar (2021), Darinka Kozinc (2022), Jerneja Jezernik (2023), Evelina Umek (2024), Tanja Petrič in Marija Švajncer (2025).

Konferenca je posvečena 120. obletnici rojstva Hannah Arendt in 90. obletnici rojstva Vaclava Havla

Organizator: KUD Apokalipsa in Srednjeevropski raziskovalni inštitut Kierkegaard Ljubljana

V sodelovanju s Cankarjevim domom in Nacionalnim odborom programa za upravljanje z družbenimi spremembami (MOST) pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO.

Partnerji, sponzorji in podporniki: Cankarjev dom Ljubljana, MOST
 

PROGRAM:
Petek, 25. 9. 2026. Dvorana Alme Karlin

13:00 Otvoritev konference, slavnostni nagovori

13:20 Wolfgang Müller-Funk (AT): Uganke moči in krutosti: v dialogih s Hannah Arendt, Václavom Havelom in drugimi

13:50 GLASBENI INTERMEZZO
Trije stavki iz Bachovih suit za violončelo
Izvaja: Vladimir Kovačič (SLO)

15:15 PREDSTAVITEV KNJIGE
Wolfgang Müller-Funk (AT): O krutosti (vodi Iztok Osojnik (SLO)

16:00 Tomáš Hejduk (CZ): Navzkrižja, moralna performativnost in vzvišenost ne zgolj v Moči nemočnih Václava Havela

16:30 Peter Kondrla (SK): Aktivno brezupje in intelektualna skromnost: subjektiviteta kot upor v posttotalitarnih kontekstih

17:00  In vino veritas (Vodi Niko Goršič (SLO)

18:30 Primož Repar (SLO): Kierkegaard, Arendt, Havel in nova oikonomija odnosov
Bivanjski zaobrat: od tesnobe k odgovornosti

 

Sobota, 26. 9. 2026, Dvorana Alme Karlin

10:00 Bojan Žalec (SLO): Beg v digitalno in beg iz digitalnega: sartrovska razlaga sodobnega eskapizma

10:30 Peter Rusnák (SK): Pomen pravic zakona in izobrazbe v posttalitarni realnosti

11:00 Marko Markič (SLO): Totalizirajoča sodobnost in eksistencialni stres. Ontološki vidiki vsakdanje afektivnosti

11:30 Andrzej Slowikowski (PL): Ideal političnega subjekta in odnos antipolitičnega subjekta na podlagi del Sørena Kierkegaarda, Maxa Schelerja in Hannah Arendt

12:00 Thomas Diesner (DE): Totalizacija in identifikacija

12:30 Thomas Menamparampil (IND): Apokaliptična zloraba moči 

15:00 Amanda Marie Platek (DK): Povej mi kaj naj naredim

15:30 Stanislava Repar (SK/SLO): Kje smo končali z Novembrom ´89 na (Češko)Slovaškem: Kdo se boji Václava Havela?

16:00 Igor Tavilla (IT): Kierkegaard in “razredni boj” med spoloma v posttotalitarnih družbah

16:30 Tara Peternell (SLO): Odnos metanoetike in absolutne ničnosti v Tanabejevi filozofiji

16:45 Gašper Pirc (SLO): Performativni avtoritarizem, politika pripoznanja in preobrazba javnega diskurza v digitalni dobi

17:15 Matej Kapus (SLO): Problem notranje in zunanje odgovornosti

17:30 Milosz Wierzbinski (PL): Manifest Kierkegaardovskega subjekta 

18:00 Gorazd Kovačič (SLO): Koncept totalitarne vladavine in posttotalitarizem po Hannah Arendt

18:30 Torben Lautrup (DEN): Zakaj bi Kierkegaard osebno preiskoval alternative množični družbi kot so dandanašnji danci

19:00 BESEDA – PODOBA – GLAS
Slovaška literatura: branje in pogovor (vodi Stanislava Repar)

 

Nedelja, 27. 9. 2026, Dvorana Alme Karlin

10:00 James Griffith (USA): Arendt o nataliteti in Derrida o avtogenezi
ZOOM predavanje
 
10:30 Abrahim H. Khan (CAN): Od »gruče« do »konkretnega drugega«: Kierkegaard in Bonhoeffer o subjektivnosti, resnici in odgovornosti
ZOOM predavanje

11:00 Iztok Osojnik (SLO): Šizo-subjekt in avtonomija pesniške govorice

11:30 Dagmar Kusa (SK): Resnica in politika: preiskava transformacij v slovaški politični identiteti skozi Arendt

12:00 Ciril Klajnšček (SLO): Upaj si biti človek - biti odgovoren v dobi globalitarnosti
 
12:30 Luka Trebežnik (SLO): Totalnost in sled drugosti: dekonstrukcija totalitarizma in breztemeljnost etike

13:00 Janko Rožič (SLO): TOTALitarizem - napačno razumljena celota 

13:30 Violet Anderson (USA): Dire Straits duše: Totalitarno uničenje posameznikove svobode

14:00 
ZAKLJUČEK 14. KONFERENCE IN DELAVNICE

14:30 PIKNIK / KOSILO NA SEDEŽU DRUŠTVA IN INŠTITUTA

Moderira: Biljana Žikić 

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je prejela nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. Za Cankarjev dom kurira in vodi cikel pogovorov o priseljenski književnosti v Sloveniji z naslovom Kdo neki tam piše. 

Biljana Žikić je samostojna kulturna delavka, doktorica medijskih študij in diplomirana filologinja. Deluje na presečišču radijskega ustvarjanja, novinarstva, kulturne produkcije, založništva, raziskovanja in aktivizma. Več kot desetletje soustvarja oddaji Kontrola leta na Radiu Študent in Sami naši na Prvem programu Radia Slovenija. Kot producentka, organizatorka in moderatorka kulturnih dogodkov in projektov sodeluje z osrednjimi slovenskimi kulturnimi institucijami, predvsem z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Uredniško deluje pri večjezični založniški dejavnosti KC Danilo Kiš in časopisu Paralele (JSKD). Piše tudi poezijo, objavljeno v slovenskih in regionalnih zbornikih ter na spletnih literarnih portalih. Kot vodja Kulturnega centra Danilo Kiš že vrsto let razvija podporno infrastrukturo za večjezične in večkulturne avtorice in avtorje ter spodbuja kulturne prakse, ki presegajo nacionalne in jezikovne meje. 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

Moderira: Selma Skenderović

Barbara Skubic je v slovenskem kulturnem prostoru dejavna že skoraj tri desetletja. V tem času je kot dramaturginja ali prevajalka sodelovala s skoraj vsemi slovenskimi gledališči.
V angleščino je prevedla več dramskih del, ki so prejela Grumovo nagrado. Prevaja teoretska besedila s področja uprizoritvenih umetnosti in humanistike iz angleščine v slovenščino in obratno ter literaturo iz angleščine in arabščine v slovenščino.
Pri prevajanju humanistike pogosto sodeluje z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in se še posebej posveča vprašanjem na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja. Vse od leta 2005, ko je pri založbi cf. izšel njen prevod romana egiptovskega nobelovca Naguiba Mahfouza Pot med palačama, slovensko javnost dejavno seznanja s kulturo in umetnostjo z Bližnjega vzhoda.
Kadar ne prevaja, piše.

Petra Amalia Bachmann je kulturna delavka in aktivistka, trenutno nastanjena Zagrebu. Njeno delo poteka na presečišču kulture, književnosti, prevajanja in človekovih pravic, s posebnim poudarkom na regionalnem sodelovanju in soočanju s preteklostjo. Na literarnem področju jo zanimajo interkulturne in migracijske pisave, hibridne identitete ter izkušnje brezdomnosti, vmesne pripadnosti, večpripadnosti in nepripadnosti. Deluje na področju kulturnega menedžmenta, založništva, civilne družbe in medijev, predvsem pri razvoju ter koordinaciji mednarodnih kulturnih in izobraževalnih pobud.

Katja Zakrajšek je komparativistka in literarna prevajalka. Iz francoščine, portugalščine in angleščine prevaja humanistiko in leposlovje s poudarkom na postkolonialnih, zlasti afriških in afrodiasporskih pisavah; zagovarja razpiranje, dekolonizacijo in depatriarhalizacijo literarnega prostora in literarnega kanona. Med njenimi avtorji_cami so Ngũgĩ wa Thiong'o, Bernardine Evaristo, Akwaeke Emezi, Mia Couto, Marie Ndiaye, Emmanuel Dongala, Conceição Evaristo, Warsan Shire, pa tudi sodobne palestinske in palestinskodiasporske pesnice_ki kot Mosab Abu Toha, Batul Abu Aklin, Olivia Elias itd. Prejela je več prevodnih nagrad in priznanj (Sovretova, Cerarjeva, Radojke Vrančič ...). Kadar ne prevaja, piše spremne študije, prevodoslovne prispevke in eseje, moderira pogovore z gostujočimi avtorji_cami ter nastopa na literarnih dogodkih in branjih. 

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je dobila nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je leta 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. 
 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

 

Moderira: Selma Skenderović

John Phillips je bil rojen v St. Ivesu na Cornwallu in živi v Zglavnici. Objavil je naslednje knjige: Language Is, What Shape Sound, Heretic, Shape of Faith in Language Being Time. Njegova najnovejša izdaja je Concrete. Nekatere njegove pesmi so bile prevedene v slovenščino, srbščino, nemščino in arabščino.

Jonathan Lewis je ameriški pesnik. Je avtor knjige Babel On, zmagovalec natečaja Lines + Stars Mid-Atlantic Chapbook Series. Lewis je tudi urednik revije Federal Poet, prejemnik štipendije Komisije za umetnost in humanistiko v Washingtonu ter prejemnik nagrade zlati haiku. Njegove pesmi so objavljene v številnih publikacijah, med njimi v Berkeley Poetry Review, Beltway Poetry Quarterly, Hawai’i Review, Icelandic Review, Northern Virginia Review, Orbis, the Washington Writers Publishing House Anthology in the Washington Post. Trenutno živi v Ljubljani.

Erica Johnson Debeljak ima za slovensko pisateljico nenavaden življenjepis. Rodila se je v San Franciscu v Kaliforniji, leta 1981 se je preselila v New York, kjer je diplomirala na Univerzi Columbia in Univerzi v New Yorku, leta 1993 pa se je preselila v Slovenijo, da bi se poročila s pesnikom Alešem Debeljakom. Med njenimi knjigami sta Devica, kraljica, vdova, prasica (2021), ki je takoj postala uspešnica in prejela nagrado za knjigo leta na 37. Slovenskem knjižnem sejmu, ter Saj grem samo mimo: Razglednice Aleša Debeljaka (2018). Nazadnje je objavila roman Samo seks (2025). Piše v angleščini, njena dela pa so prevedena v slovenščino. Je članica Društva slovenskih pisateljev in mednarodnega PEN. Živi in dela v Ljubljani. 

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je dobila nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je leta 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. 
 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

 

Moderira: Selma Skenderović

Zlatko Kraljić se je rodil 1962 na Hrvaškem, živi in ustvarja v Velenju. Je slikar, pesnik in pisatelj, prejemnik številnih domačih in mednarodnih nagrad na področju likovne umetnosti in književnosti. Leta 2000 je prejel Zlato paleto, najvišje priznanje Zveze likovnih društev Slovenije, ter več nagrad na pomembnih likovnih srečanjih in ekstemporih. Tri leta zapored (2017–2019) je razstavljal na svetovni razstavi akvarela Fabriano.
Za poezijo je prejel plaketo Mihovila Pavleka Miškine ter več prvih nagrad za sodobno in duhovno poezijo. Je avtor trinajstih pesniških zbirk, romana Upornik in šestih uprizorjenih gledaliških iger, ilustriral je številne knjige. Njegove pesmi so prevedene v več jezikov in uvrščene v domače ter tuje antologije. Je član DHK, Društva slovenskih pisateljev ter Slovenskega in Mednarodnega PEN-a.

Sefadin Korać je pesnik, pisec kratke proze in avtor dramskih besedil. Osnovno in srednjo šolo je končal v Črni gori ter se vpisal na študij biologije v Sarajevu. Leta 2003 se je preselil v Slovenijo in nadaljeval študij na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlen je na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, živi in ustvarja v Sloveniji.
Leta 2021 je izdal pesniško zbirko Pola, pola (Pol, pol), njegove pesmi in nagrajene kratke zgodbe so bile objavljene v več zbornikih in revijah. Je avtor kratkih dramskih besedil in priredbe za gledališko predstavo Ilhamijin put, ki je bila uprizorjena v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini. Pripravlja zbirko kratkih zgodb Tu je babi, sine (Tu je ati, sine). Dejaven je v Bošnjaškem kulturnem društvu Ruh v Domžalah kot njegov sekretar.

Ismet Bekrić je pesnik, prozaist, dramatik, prevajalec in eden najvidnejših avtorjev otroške in mladinske literature v Bosni in Hercegovini. Diplomiral je iz književnosti na Filozofski fakulteti v Sarajevu, nato pa deloval kot novinar, urednik in glavni urednik pri »Glasu« v Banjaluki. Leta 1993 se je zaradi vojne preselil v Slovenijo; danes živi in ustvarja v Ilirski Bistrici.
Objavil je več kot trideset knjig poezije, proze, dramskih besedil ter pravljic za otroke in mladino. Njegova dela so bila prevedena v številne evropske jezike ter uvrščena v antologije in programe šolskega branja. Prejel je vrsto domačih in mednarodnih nagrad, med njimi nagrado Veselin Masleša, zmajevo nagrado ter priznanje Alpe Adria »Riječi bez granica«, nominiran pa je bil tudi za prestižno nagrado Astrid Lindgren. Je član Društva pisateljev BiH, PEN in Združenja književnikov Primorske.

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je dobila nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je leta 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. 
 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

 

Moderira: Biljana Žikić 

Igor Divjak je leta 2013 doktoriral na smeri ameriške študije Filozofske fakultete z nalogo Urbana dinamika v sodobni ameriški in slovenski poeziji. Ukvarja se z literarno kritiko in prevajanjem, deloval je tudi kot odgovorni urednik portala Vrabec anarhist, na katerem je med drugim predstavljal priseljenske avtorje in avtorice ter objavljal slovenske prevode njihovih prispevkov. Je podpredsednik Slovenskega centra PEN. 

Irena Urbič je kulturna posrednica, povezovalka jezikov in kultur, humanistka, aktivistka ter soustanoviteljica in vodja mednarodnih obmejnih srečanj Forum Tomizza. Že od leta 1985 pobudnica in organizatorka številnih iniciativ, humanitarnih akcij in kulturnih dogodkov. Svojo energijo rada posveča projektom, ki zlasti depriviligiranim manjšinam v večkulturnih okoljih prinašajo izboljševanje življenjskih, socialnih in kulturnih razmer.

Biljana Žikić je samostojna kulturna delavka, doktorica medijskih študij in diplomirana filologinja. Deluje na presečišču radijskega ustvarjanja, novinarstva, kulturne produkcije, založništva, raziskovanja in aktivizma. Več kot desetletje soustvarja oddaji Kontrola leta na Radiu Študent in Sami naši na Prvem programu Radia Slovenija. Kot producentka, organizatorka in moderatorka kulturnih dogodkov in projektov sodeluje z osrednjimi slovenskimi kulturnimi institucijami, predvsem z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Uredniško deluje pri večjezični založniški dejavnosti KC Danilo Kiš in časopisu Paralele (JSKD). Piše tudi poezijo, objavljeno v slovenskih in regionalnih zbornikih ter na spletnih literarnih portalih. Kot vodja Kulturnega centra Danilo Kiš že vrsto let razvija podporno infrastrukturo za večjezične in večkulturne avtorice in avtorje ter spodbuja kulturne prakse, ki presegajo nacionalne in jezikovne meje. 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture.