Pogovorni večer bo skozi dialog dveh izmed najbolj priljubljenih slovenskih literarnih ustvarjalcev, Mihe Mazzinija in Dese Muck, predstavil opus avtorja več kot tridesetih knjig, ki so bile prevedene v številne jezike. Miha Mazzini je poznan kot scenarist in režiser nagrajenih kratkih in celovečernih filmov, kot oster kolumnist in kronist slovenske družbe ter je prejemnik več domačih in tujih literarnih nagrad.

Kot pravi sam, se njegovi romani in filmi ukvarjajo s tem, česar drugi ne vidijo (oziroma namenoma mižijo); z ljudmi, ki so se znašli brez pravic v primežu birokracije ali pod napadom razjarjene drhali; in z vplivom družbe na posameznika. 

Na literarnem večeru, ki bo predstavljal njegovo literarno pot, bosta pisatelja skupaj osvetlila Mazzinijev pisateljski univerzum in predstavila njegovo najnovejše delo, zbirko kratke proze z naslovom Menjava glasbe, ki je letos izšla pri Založbi Goga.

Program:

Pozdravni nagovori
Slovenščina v Italiji – predstavitev monografije
Z urednico dr. Matejko Grgič (Oddelek za prevajalstvo FF UL in SLORI) se bo pogovarjal dr. Vojko Gorjanc (Oddelek za prevajalstvo FF UL).

***

Zamejstvo, matica in rojaki – ali so ta poimenovanja danes še aktualna in povedna?
Okrogla miza
Sodelujejo:
- dr. Janoš Ježovnik, Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU
- mag. Martina Piko-Rustia, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik
- dr. Marko Stabej, Oddelek za slovenistiko FF UL
- dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja (INV)
Povezuje: mag. Andreja Kalc, Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI)

Evropska pobuda za mesta (EUI) si prizadeva krepiti celostne in participativne pristope k trajnostnemu urbanemu razvoju. Mestom nudi številne priložnost za razvoj inovativnih rešitev in krepitev kapacitet. Osrednja aktivnost Evropske pobude za mesta so razpisi za inovativne projekte (angleško Urban Innovative Actions − UIA), 

Dodatno podporo mestom v državah članicah nudil omrežje Urbanih kontaktnih točk (angleško Urban contact point - UCP) . Točke delujejo v nacionalnih jezikih in so vez med pobudo ter oblikovalci mestnih politik in strokovnjaki na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. V Sloveniji to vlogo opravlja IPoP - Inštitut za politike prostora.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije pod okriljem Strateškega foruma Bled med 20. in 21. novembrom 2024 v Ljubljani organizira že 6. mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov. 

Vljudno vabljeni, da se jim v četrtek, 21. novembra 2024, ob 15. uri pridružite v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma na osrednjem dogodku konference, panelu na visoki ravni, z naslovom Vloga Latinske Amerike in Karibov v novi geopolitični realnosti. 

Na dogodku bodo sodelovali eminentni gosti iz Slovenije in držav regije, ki bodo razpravljali o razvijajoči se vlogi ter ključnih političnih, gospodarskih in družbenih izzivih regije Latinske Amerike in Karibov v hitro spreminjajočem se globalnem geopolitičnem okolju, kakor tudi novih priložnostih za krepitev bilateralnih in multilateralnih političnih, gospodarskih, znanstvenih in kulturnih vezi. 

Udeležba na dogodku, ki bo potekal v angleškem jeziku, je možna le z brezplačno prijavo TUKAJ.

Knjigo Vzpon, ki je nedavno izšla v slovenskem prevodu pri založbi Beletrina, bo v pogovoru z Goranom Vojnovićem predstavil sam avtor Stefan Hertmans.

Poleti 1979 je Stefan Hertmans v Gentu kupil razpadajočo hišo, ki je v trenutku pritegnila njegovo pozornost. Dvajset let pozneje jo sklene prodati, takrat pa mu pride v roke avtobiografija sina prejšnjega lastnika in na lepem se mu razkrije strašna preteklost hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta svojega življenja. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS in to spoznanje avtorja tako pretrese, da se pri priči loti razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega političnega in zasebnega življenja. Pogovarja se s Verhulstovimi najbližjimi, brska po arhivih in prebira njegova zasebna pisma. Vzpon je mojstrski preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature, ki nas popelje skozi najskrivnostnejše kotičke človeške duše.

Stefan Hertmans (1951) je eden izmed najvidnejših flamskih avtorjev, doma in v tujini nagrajevani pesnik, pisatelj in esejist z zavidljivim opusom ter predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. Stalni gost mednarodnih odrov domače in tuje bralce navdušuje s svojimi eruditskimi, poetičnimi besedili, v katerih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva ter odnosa med domišljijo in resničnostjo. Vzpon je poleg romanov Vojna in terpentin ter Tujka njegovo tretje v slovenščino prevedeno delo.

Pax Cultura – Mir skozi kulturo je slogan mirovnega gibanja, ki naj prinese mir vsem narodom in s kulturo prepreči vsako možnost vojne. Pravo pojmovanje kulture je treba vedno znova in znova pojasnjevati in jo vcepljati v človeško zavest, da bi jo človeštvo začelo doživljati kot nekaj svetega, da se nikoli ne bi pregrešilo zoper kulturne vrednote in hkrati zoper samega tvorca in nosilca teh vrednot – človeka. Zavest sveta naj se pridobi s kulturo, presega z lepoto in znanjem in naj zmaga vseobsegajoča in vse razumevajoča duhovnost. Kjer je kultura, je tudi mir. In v tem je tudi dosežek in prava rešitev najtežjih družbenih problemov. Kultura je zbiranje najvišje dobrote, najvišje lepote, najbolj vzvišenega znanja.

Namen prireditve je širiti vse najboljše iz starodavne in sodobne misli s področij umetnosti, znanosti in duha in njihova skupna lepota oblikuje tisti veliki koncept kulture, ki nakazuje odrešitev človeštva. Iskreno želimo, da bi luč iz mavrice teh dosežkov navdihnila vsa srca, vse narode in vse veroizpovedi k bratstvu in napotila k mirnemu razvoju.

Indija je država visoke kulture in duhovno kultiviranih prebivalcev z znanjem, zbranim in ohranjenim iz davnih časov. Mnogi ljudje so izkusili magnetizem Indije. Skrivnost njene velike privlačnosti je predvsem v kontinuiteti njene kulturne tradicije. Na svetu ni nobene države, v kateri bi se tako kot v Indiji ohranila večstoletna kulturna tradicija. Usoda in bogovi so želeli, da bi bila na našem planetu vsaj ena država, ki bi lahko jasno in prepričljivo predstavljala evolucijsko bistvo kulture in lepote. 

PROGRAM

Petek, 22. novembra 2024
17.00 – 18.30
Predavanje: Razumevanje in vrednotenje indijske klasične glasbe in ritma
Rohan Dasgupta, maestro na sitarju & Pandit Udai Mazumdar, maestro na tabli
Odmor: 30 minut
19.00 – 20.30
Koncert tradicionalne indijske klasične glasbe
Rohan Dasgupta: sitar & Pandit Udai Mazumdar: tabla
 
Sobota, 23. novembra 2024
17.00 – 18.45
Predavanje: Sporočilna večplastnost indijskih mitov
Biljana Dušić, dr. med.
Odmor: 15 minut
19.00 – 20.30
Gledališka predstava: Igra o Srednjem (Madhyamavyāyoga)
Zgodnja klasična sanskrtska enodejanka (3. st. n. št.) znamenitega sanskrtskega dramatika Bhase
Prevod in režija: doc. dr. Luka Repanšek, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Izvedba: Staroindijsko gledališče Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Glasbena spremljava: Rohan Dasgupta, maestro na sitarju 

Predstava bo izvedena po načelih staroindijskega gledališča in v sanskrtu s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.

Jermanovo nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev od leta 2013, in sicer za vrhunske prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino.

Nominirani prevodi za Jermanovo nagrado 2024, ki jih je izbrala tričlanska strokovna komisija DSKP v sestavi dr. Nada Grošelj (predsednica), dr. Nadja Dobnik in dr. Tomo Virk, so: Gananath Obeyesekere: Meduzini lasje: esej o osebnih simbolih in verskih doživetjih (Založba /*cf., 2023) v prevodu Bogdana Lešnika, Michel de Montaigne: Eseji I–III (Založba Beletrina, 2023) v prevodu Branka Madžareviča in Vilém Flusser, Louis Bec: Vampyroteuthis infernalis: Razprava s poročilom Znanstvenega inštituta za paranaturalistične raziskave (založba Membrana, 2022) v prevodu Mihe Mareka.

O nominiranih prevodih se bo s prevajalcem Brankom Madžarevičem in Miho Marekom ter odgovorno urednico založbe *cf. Amelio Kraigher, ki zastopa pokojnega prevajalca Bogdana Lešnika, pogovarjala Nada Grošelj. Pogovoru sledi razglasitev in podelitev Jermanove nagrade za leto 2024. Za glasbeni program bo poskrbel Jani Kovačič. 

V sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev.

Jermanovo nagrado v okviru programa literarnih prireditev sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Prireditev sofinancira Mesta občina Ljubljana.  

Predavatelj Miroslav Kert bo skušal odgovoriti na vprašanja, kako je potekalo delo od pobude za gradnjo in do zgraditve Kulturnega doma Ivan Cankar (KDIC). 

»Včasih je bilo na gradbišču hkrati tudi petsto ljudi,« se spominja Miro Kert, upokojeni ekonomist, ki je kot direktor delovne organizacije KDIC (Kulturni dom Ivana Cankarja) od spomladi 1978 do jeseni 1982 vodil gradnjo Cankarjevega doma. Bil je čas inflacije, za uvoz zaprtih meja, prvih resnejših znakov razpadanja jugoslovanske verzije socializma. Marsikateri čeri se je bilo treba izogniti na dolgi plovbi proti nacionalni kulturni ustanovi, ki že desetletja pušča močan pečat, ne le v Sloveniji, ampak tudi navzven. 
…
»Gradnjo je vodil operativni štab, ki ga je imenoval odbor udeležencev (investitorjev, op. avt.). Štab je vodil Janez Zemljarič, jaz sem bil njegov namestnik. Po letu 1980, ko je Zemljarič postal predsednik republiškega izvršnega sveta, je vodenje štaba prevzel Borut Miklavčič. Štab je imel sedež v enajstem nadstropju Ljubljanske banke, vsak ponedeljek zvečer smo imeli sejo. Med gradnjo je odbor udeležencev prepustil štabu pravico, da po potrebi imenuje posamezne delovne skupine, ki so bile zelo pomembne, od tiste za strojne instalacije do tiste za akustiko, v vsaki od njih je bilo na desetine strokovnjakov. Njihovo sodelovanje pri gradnji CD je bilo neverjetno, lahko rečem, da so bili veseli, da so sodelovali. Glede na projekt izvedenih del so na gradbišču vsak za svoje področje vrisovali spremembe in prilagoditve, ki so nastajale med gradnjo. V upravi delovne organizacije, sedež je imela v montažni hiši Jelovica na gradbišču, smo preverjali in analizirali, ali so dela opravljena v skladu s časovnim načrtom oziroma kje smo v zaostanku.« Iz intervjuja, ki ga je z Mirom Kertom, prvim direktorjem Cankarjevega doma, za Delo pripravil Gorazd Suhadolnik. 

Leta 2024 praznujemo 300. obletnico rojstva filozofa, ki morda kot še nihče drug v idejni zgodovini Zahoda ni pustil tako neizbrisljivih misli: Immanuela Kanta. 

To, da boga nismo zmožni dokazati, nam daje svobodo vanj verjeti – ali pač ne (1781); bodimo pogumni, drznimo si razmišljati z lastnim razumom ali pa nas bodo vodili drugi (1784); sočlovek naj nam nikoli ni zgolj sredstvo, ampak zmeraj hkrati tudi cilj delovanja (1792), živimo naj v republikanskih državah, katerih meddržavne odnose bo urejala k večnemu miru usmerjena zveza narodov (1795).  

Brez Kanta, prvega imena razsvetljenske filozofije, čeprav v svojem univerzalizmu sicer tudi ne brez napak, se na te vrednote vsaj od časa francoske revolucije naprej ne bi ne zmogli ne uspeli zanašati, kaj šele da bi se v današnjih premenah svetovnega reda zanje toliko bali. Sta posameznikovo dostojanstvo in svoboda, svetinji liberalnih demokracij, morda res le zahodni kaprici? 

Brez razsvetljenstva v Evropi danes ne bi imeli ne enakopravnosti žensk niti z demokratičnimi ustavami urejenih družb. Razsvetljenstvo je Evropi tlakovalo pot, po kateri je civilizacijsko, kulturno in tehnološko neizmerno napredovala, a je njegovadolžnica še danes: ne samo da je njen na videz sijajni vzpon terjal veliko žrtev po vsem svetu, tudi samega razsvetljenstva še ni dosegla.     

Ob dveh pogovornih večerih z gosti svetovnega pomena v Cankarjevem domu in konferenci v soorganizaciji Goethe-Instituta, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Cankarjevega doma, ki se bodo ukvarjali z aktualnostjo razsvetljenstva, Kanta ter njegovega pojmovanja vojne in miru, bomo z novembrsko razsvetlitvijo glavnega pročelja naše največje kulturne institucije – Cankarjevega doma – skušali še bolj nazorno prikazati, kako aktualne so razsvetljenske ideje in katere misli tega obdobja so se vpisale v kulturno-politični kanon Evrope. Ideja svetlobne instalacije je, da bo ob Kantu in z njim prikazovala tudi misli avtorjev in avtoric, na katere je königsberški filozof vplival ali pa so iz njegove filozofije izhajali. 

S projektom Mische Kuballa »Kant in drugi ...«, ki bo na ogled od 6. do 20. novembra 2024, želimo pokazati, da sta demokracija in svoboda izražanja neločljivi vrednoti, ohranitev katerih je dolžnost zlasti evropskih držav. Pravzaprav gre za poziv, naj si sprva sploh zamislimo osnovne pogoje za mirno sobivanje ter nato te pogoje tudi zagotovimo in jih uresničimo za vse prebivalce sveta. 

Umetnik se s projektom tesno navezuje na prizadevanja Goethe-Instituta, ki poskuša po vsem svetu s pomočjo jezika in kulturnega sodelovanja povezati narode in države. Predpogoj za to pa je, da si medsebojno pozorno prisluhnemo in skušamo razumeti nasprotno stališče, ter s tem sploh vzpostavimo temelj za nemara celo ognjevite debate, ki smo jim priče v aktualnih diskurzih.  

Morda ni naključje, da je Johann Wolfgang von Goethe, veliki nemški književnik in Kantov razsvetljenski sodobnik, čigar jezikovno-kulturni inštitut, torej Goethe-Institut, praznuje letos v Sloveniji 20. obletnico obstoja, sklenil svoje življenje z besedama »Več luči« (Mehr Licht).  
 

***

Ob pogovornih večerih z gosti svetovnega formata v Cankarjevem domu in konferenci v organizaciji Filozofske fakultete, ki se bodo ukvarjali z aktualnostjo razsvetljenstva, Kanta ter njegovega pojmovanja vojne in miru, bomo z novembrsko razsvetlitvijo glavnega pročelja Cankarjevega doma skušali še bolj nazorno prikazati, kako aktualne so razsvetljenske ideje in katere misli tega obdobja so se vpisale v kulturno-politični kanon Evrope.

Od SR, 6., do SO, 9. novembra od 9. do 18. ure
KANT 300

6. novembra ob 19.30
Pogovorni večer
Kant kot vojni hujskač? O aktualnosti Kantove mirovniške teorije
Sodelujeta: Zdravko Kobe, Otfried Höffe.
Klub CD

7., 8. in 9. novembra od 9.30 dalje
Konferenca
Vojna in mir po Kantu
Sodelujejo: Corina Mieth, Daniel Elon, Ognian Kassabov, Petar Bojanić, Attay Kremer, Roberta Picardi, Hector Jimenez Garcia, Bojana Jovićević, Levi Haeck, Caecile Varsllev Pedersen, Martin Hergouth, Gregor Schäfer, Anna Enstrom, Yuval Kremitzer, Igor Cvejić, Goran Vranešević, Aleksei Krouglov, Samuel Uzoh
Dvorana Alme Karlin

7. novembra ob 19.30
Pogovorni večer
Kant v vojni
Sodelujeta: Goran Vranešević, Maurizio Ferraris
Dvorana Alme Karlin

8. novembra ob 19.30
Pogovorni večer
Nedomačni Kant
Sodelujeta: Alenka Zupančič, Dominik Finkelde
Dvorana Alme Karlin

V sodelovanju z Goethe inštitutom Ljubljana in Filozofsko fakulteto UL

Znanstveni simpozij ob izidu monografije o Dušanu Jovanoviću, na katerem bodo nastopili avtorji poglavij – Darja Dominkuš, Sebastijan Horvat, Hrvoje Ivanković, Milan Mađarev, Aldo Milohnić, Saša Pavček, Draga Potočnjak, Alja Predan, Tomaž Toporišič, Gašper Troha in Dragan Živadinov

Produkcija: Slovenski gledališki inštitut in Cankarjev dom