Daisy Johnson je vzpenjajoče se ime britanske književnosti. Leta 2018 je bila za svoj romaneskni prvenec Everything Under v ožjem izboru za nagrado Man Booker, več nagrad pa je prejela za svojo kratko prozo. V slovenščino je bil preveden roman Sestri (LUD Literatura, 2022), napeta psihološka grozljivka, ki se jo med branjem skoraj tudi gleda ter je tudi pri slovenskih bralkah in bralcih doživela topel sprejem.

Pogovor bo v angleščini, s prevodom v slovenščino.

Severnomakedonska pisateljica Rumena Bužarovska je podpisala štiri zbirke kratke proze, med katerimi ima najodmevnejše življenje prav gotovo kritično-humorna zbirka Moj mož (Modrijan, 2017); prevedena je bila v kar 14 jezikov, med drugim tudi pri prestižni nemški založbi Suhrkamp in njeni francoski ustreznici Gallimard. Prav tako so te silovite zgodbe o teži heteroseksualnih razmerij v patriarhalni družbi našle pot na odre kar šestih evropskih gledališč in pričakovati je, da se bodo ustalile v še kakšni drugi umetniški zvrsti. Bužarovska je sicer aktivna tudi kot prevajalka iz angleščine in profesorica ameriške književnosti na univerzi v Skopju.

Pogovor bo v angleščini, s prevodom v slovenščino.

Ana Marwan je po svoje unikatna pojava na slovenskem literarnem polju, saj sočasno deluje v slovenskem in nemškem jeziku ter na obeh govornih območjih dosega uspehe. Leta 2022 je za roman Zabubljena prejela kritiško sito, za novelo Krota pa naslednje leto v Avstriji veliko nagrado Ingeborg Bachmann. Kljub edinstvenosti svojega položaja v zdajšnjem trenutku pa se postavlja ob bok velikim imenom Maje Haderlap in Florijana Lipuša, ki sta s svojim literarnim delom prav tako zaznamovala obe govorni območji. Vendar je delo Ane Marwan povsem vpeto v sodobno razumevanje literature, ki ga prefinjeno meandrira.

Vladimir Tabašević je najbrž najkontroverznejši pisatelj v Srbiji. Poleg nekonvencionalnega pristopa k pisanju romanov, značilnega že za njegov proslavljeni romaneskni prvenec Tiho teče Misisipi, ga zaznamuje tudi nekonformistična politična drža, ki privzdiguje obrvi k monolitnosti nagnjenega establišmenta. S svojo pozornostjo na razredna vprašanja prevprašuje oblike mišljenja meščanske politike in literature. Za roman Zabloda svetega Sebastijana je prejel nagrado NiN, največje srbsko priznanje za romanopisje, zelo pomembna že v nekdanji Jugoslaviji.

Pogovor bo v srbščini, s prevodom v slovenščino.

Lana Bastašić je morda mednarodno najbolj vidno regionalno pisateljsko ime svoje generacije. Njen roman Ujemi zajca, ki se strukturno zgleduje po Alici v čudežni deželi, je prejel nagrado EU za književnost in dočakal široko zanimanje mednarodne javnosti. Njeno pisanje se vpenja v stalne teme sodobnega nomadstva in kriz identitete. Leta 2023 je bivala na rezidenčnem programu DAAD v Berlinu. Piše tudi poezijo in kratko prozo, za kateri je bila prav tako nagrajena.

Pogovor bo v hrvaščini, s prevodom v slovenščino.

Oto Luthar, ZRC SAZU, Ljubljana
Anna Voswinckel, Camera Austria, Gradec / Graz
Slavčo Dimitrov, Skopje
Igor Vidmar, Ljubljana
Nataša Strlič, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije 

Moderiranje Marina Gržinić in Jovita Pristovšek, ZRC SAZU, Ljubljana

Predavanje tematizira faustovstvo kot temeljno določilo novoveškega človeka, kakor se je izoblikovalo z razsvetljenstvom. Na sledi mitoloških začetkov faustovskega motiva v prometejskem uporniku sledi njegovemu razvoju v književnosti, začenši z Marlowovo dramo in slovito Goethejevo pesnitvijo, vse do Faustov 20. stoletja, zlasti pri Thomasu Mannu. Pri tem zaznava spremembo miselne paradigme, ki iz Fausta kot svarilnega zgleda protireformacije, obsojenega na nepreklicno pogubljenje, naredi pozitivnega junaka romantike in legitimira njegovo slo po znanju. Sprašuje se, kaj je s faustovstvom kot miselnostjo zahodnega človeka danes, po izjalovitvi razsvetljenske vere v razum, ki bo postopoma odgrnil vse tančice s skrivnosti sveta. V ospredje postavlja dvoreznost tega lika, ki v svojem prizadevanju k nenehnemu napredku za sabo pušča človeško nesrečo. Osredotoča se zlasti na drugi, manj znani del Goethejeve pesnitve, v katerem se odpirajo še danes aktualna vprašanja znanosti in tehnike, genskega inženirstva in kolonizacije. Fausti 20. stoletja so – poenostavljeno povedano – »streznjeni« Fausti: vedo za ceno, ki jo je treba plačati za brezmejne podvige. Faustovo titansko hlepenje po obvladovanju sveta postane v tej luči parabola za »tragedijo moderne prenagljenosti«.  

Andrej Morovič (1960–2022) je potoval vse življenje, začel v Berlinu, nato se je selil v New York in nazadnje končal v Burkina Fasu. Objavil je vrsto romanov in knjig kratkih zgodb, dobil nagrado za najboljši prvenec ter nagrado zlata ptica, na tem večeru pa se bomo spomnili njegovega potopisa v Irak Tisoč in ena moč (Cankarjeva založba 2005). Zahodni svet se je pripravljal na napad na takratni Irak Sadama Huseina, vrsta zahodnih posameznikov in organizacij pa je to skušala preprečiti v posebni odpravi različnih mirovniških organizacij, imenovani Živi ščit, ki so se ji v kombiju pridružili tudi Andrej Morovič in trije sopotniki. V pogovoru bosta sodelovala sopotnika Eva Marn in Erik Valenčič.

Eva Marn (1963) je pravnica, ki je delala na Evropskem sodišču za človekove pravice, ustanovila društvo Humanitas, ustanovo Skupaj in trgovino Tri muhe. Vrsto let je živela v tujini, v Strasbourgu, na Kubi in v Burkina Fasu. Zadnja leta je opazovalka Evropske komisije na volitvah po svetu. 

Erik Valenčič (1979) je novinar. Za Radio Študent, Mladino in RTV Slovenija je deloval kot raziskovalni novinar kriznih tem in področij. Za dokumentarec Koalicija sovraštva (2014) je dobil nagrado circom, leta 2015 pa za poročanje o kurdskem vprašanju nagrado čuvaj/watchdog Društva novinarjev Slovenije.

Z gostoma se bo pogovarjal dr. Andrej Blatnik.


O Alminih večerih:
Almini večeri so posvečeni pogovorom s potujočimi pisatelji o njihovih in njim ljubih knjigah, o njihovih ljubih poteh in tistih, ki si jih še želijo prehoditi, pa tudi o glasbi, hrani in pijači njim ljubih krajev. Pisanje, ki ga bodo predstavljali Almini večeri, prinaša spremembe. Spremembe v bralcu, spremembe v bralčevem razumevanju sveta, spremembe v svetu. Več >>
 

Gost petega Alminega večera bo Carlos Pascual (1964). Po odhodu iz Mehike in bivanju v več državah se je ustalil v Sloveniji, kjer je objavil vrsto knjig, med njimi literarno razmišljanje o Sloveniji Debeli zidovi, majhna okna (Cankarjeva založba 2017) in Nezakonita melanholija (LUD Šerpa, 2020), za katero je 2021 prejel nagrado novo mesto. Pascual v svojem pisanju pogosto obravnava kulturne razlike med državo, kjer se je rodil, in tisto, kjer preživlja zadnje desetletje.

S Carlosom Pascualom se bo pogovarjal dr. Andrej Blatnik.


O Alminih večerih:
Almini večeri so posvečeni pogovorom s potujočimi pisatelji o njihovih in njim ljubih knjigah, o njihovih ljubih poteh in tistih, ki si jih še želijo prehoditi, pa tudi o glasbi, hrani in pijači njim ljubih krajev. Pisanje, ki ga bodo predstavljali Almini večeri, prinaša spremembe. Spremembe v bralcu, spremembe v bralčevem razumevanju sveta, spremembe v svetu. Več >>
 

Gost četrtega Alminega večera bo Evald Flisar (1945), avtor vrste potopisnih romanov in leposlovja s potopisno motiviko, med katerimi je najbolj znan in bran Čarovnikov vajenec (1986), omeniti pa velja vsaj še potopise Tisoč in ena pot (1979), Južno od severa (1981) in Popotnik v kraljestvu senc ter knjigo Zgodbe s poti (2000). Napisal je tudi vrsto dramskih besedil, ki jih uprizarjajo po vsem svetu, ter prejel več Grumovih in drugih nagrad, enajst romanov je bilo nominiranih za nagrado kresnik. Evald Flisar je najbolj prevajan slovenski pisatelj in še zmeraj svetovni popotnik, ki je obiskal blizu sto držav sveta. Več let je preživel v Londonu in v Avstraliji.

Z Evaldom Flisarjem se bo pogovarjal dr. Andrej Blatnik.


O Alminih večerih:
Almini večeri so posvečeni pogovorom s potujočimi pisatelji o njihovih in njim ljubih knjigah, o njihovih ljubih poteh in tistih, ki si jih še želijo prehoditi, pa tudi o glasbi, hrani in pijači njim ljubih krajev. Pisanje, ki ga bodo predstavljali Almini večeri, prinaša spremembe. Spremembe v bralcu, spremembe v bralčevem razumevanju sveta, spremembe v svetu.  Več >>