Moderira: Biljana Žikić 

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je prejela nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. Za Cankarjev dom kurira in vodi cikel pogovorov o priseljenski književnosti v Sloveniji z naslovom Kdo neki tam piše. 

Biljana Žikić je samostojna kulturna delavka, doktorica medijskih študij in diplomirana filologinja. Deluje na presečišču radijskega ustvarjanja, novinarstva, kulturne produkcije, založništva, raziskovanja in aktivizma. Več kot desetletje soustvarja oddaji Kontrola leta na Radiu Študent in Sami naši na Prvem programu Radia Slovenija. Kot producentka, organizatorka in moderatorka kulturnih dogodkov in projektov sodeluje z osrednjimi slovenskimi kulturnimi institucijami, predvsem z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Uredniško deluje pri večjezični založniški dejavnosti KC Danilo Kiš in časopisu Paralele (JSKD). Piše tudi poezijo, objavljeno v slovenskih in regionalnih zbornikih ter na spletnih literarnih portalih. Kot vodja Kulturnega centra Danilo Kiš že vrsto let razvija podporno infrastrukturo za večjezične in večkulturne avtorice in avtorje ter spodbuja kulturne prakse, ki presegajo nacionalne in jezikovne meje. 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

Moderira: Selma Skenderović

Barbara Skubic je v slovenskem kulturnem prostoru dejavna že skoraj tri desetletja. V tem času je kot dramaturginja ali prevajalka sodelovala s skoraj vsemi slovenskimi gledališči.
V angleščino je prevedla več dramskih del, ki so prejela Grumovo nagrado. Prevaja teoretska besedila s področja uprizoritvenih umetnosti in humanistike iz angleščine v slovenščino in obratno ter literaturo iz angleščine in arabščine v slovenščino.
Pri prevajanju humanistike pogosto sodeluje z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in se še posebej posveča vprašanjem na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja. Vse od leta 2005, ko je pri založbi cf. izšel njen prevod romana egiptovskega nobelovca Naguiba Mahfouza Pot med palačama, slovensko javnost dejavno seznanja s kulturo in umetnostjo z Bližnjega vzhoda.
Kadar ne prevaja, piše.

Petra Amalia Bachmann je kulturna delavka in aktivistka, trenutno nastanjena Zagrebu. Njeno delo poteka na presečišču kulture, književnosti, prevajanja in človekovih pravic, s posebnim poudarkom na regionalnem sodelovanju in soočanju s preteklostjo. Na literarnem področju jo zanimajo interkulturne in migracijske pisave, hibridne identitete ter izkušnje brezdomnosti, vmesne pripadnosti, večpripadnosti in nepripadnosti. Deluje na področju kulturnega menedžmenta, založništva, civilne družbe in medijev, predvsem pri razvoju ter koordinaciji mednarodnih kulturnih in izobraževalnih pobud.

Katja Zakrajšek je komparativistka in literarna prevajalka. Iz francoščine, portugalščine in angleščine prevaja humanistiko in leposlovje s poudarkom na postkolonialnih, zlasti afriških in afrodiasporskih pisavah; zagovarja razpiranje, dekolonizacijo in depatriarhalizacijo literarnega prostora in literarnega kanona. Med njenimi avtorji_cami so Ngũgĩ wa Thiong'o, Bernardine Evaristo, Akwaeke Emezi, Mia Couto, Marie Ndiaye, Emmanuel Dongala, Conceição Evaristo, Warsan Shire, pa tudi sodobne palestinske in palestinskodiasporske pesnice_ki kot Mosab Abu Toha, Batul Abu Aklin, Olivia Elias itd. Prejela je več prevodnih nagrad in priznanj (Sovretova, Cerarjeva, Radojke Vrančič ...). Kadar ne prevaja, piše spremne študije, prevodoslovne prispevke in eseje, moderira pogovore z gostujočimi avtorji_cami ter nastopa na literarnih dogodkih in branjih. 

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je dobila nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je leta 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. 
 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

 

Moderira: Selma Skenderović

John Phillips je bil rojen v St. Ivesu na Cornwallu in živi v Zglavnici. Objavil je naslednje knjige: Language Is, What Shape Sound, Heretic, Shape of Faith in Language Being Time. Njegova najnovejša izdaja je Concrete. Nekatere njegove pesmi so bile prevedene v slovenščino, srbščino, nemščino in arabščino.

Jonathan Lewis je ameriški pesnik. Je avtor knjige Babel On, zmagovalec natečaja Lines + Stars Mid-Atlantic Chapbook Series. Lewis je tudi urednik revije Federal Poet, prejemnik štipendije Komisije za umetnost in humanistiko v Washingtonu ter prejemnik nagrade zlati haiku. Njegove pesmi so objavljene v številnih publikacijah, med njimi v Berkeley Poetry Review, Beltway Poetry Quarterly, Hawai’i Review, Icelandic Review, Northern Virginia Review, Orbis, the Washington Writers Publishing House Anthology in the Washington Post. Trenutno živi v Ljubljani.

Erica Johnson Debeljak ima za slovensko pisateljico nenavaden življenjepis. Rodila se je v San Franciscu v Kaliforniji, leta 1981 se je preselila v New York, kjer je diplomirala na Univerzi Columbia in Univerzi v New Yorku, leta 1993 pa se je preselila v Slovenijo, da bi se poročila s pesnikom Alešem Debeljakom. Med njenimi knjigami sta Devica, kraljica, vdova, prasica (2021), ki je takoj postala uspešnica in prejela nagrado za knjigo leta na 37. Slovenskem knjižnem sejmu, ter Saj grem samo mimo: Razglednice Aleša Debeljaka (2018). Nazadnje je objavila roman Samo seks (2025). Piše v angleščini, njena dela pa so prevedena v slovenščino. Je članica Društva slovenskih pisateljev in mednarodnega PEN. Živi in dela v Ljubljani. 

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je dobila nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je leta 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. 
 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

 

Moderira: Selma Skenderović

Zlatko Kraljić se je rodil 1962 na Hrvaškem, živi in ustvarja v Velenju. Je slikar, pesnik in pisatelj, prejemnik številnih domačih in mednarodnih nagrad na področju likovne umetnosti in književnosti. Leta 2000 je prejel Zlato paleto, najvišje priznanje Zveze likovnih društev Slovenije, ter več nagrad na pomembnih likovnih srečanjih in ekstemporih. Tri leta zapored (2017–2019) je razstavljal na svetovni razstavi akvarela Fabriano.
Za poezijo je prejel plaketo Mihovila Pavleka Miškine ter več prvih nagrad za sodobno in duhovno poezijo. Je avtor trinajstih pesniških zbirk, romana Upornik in šestih uprizorjenih gledaliških iger, ilustriral je številne knjige. Njegove pesmi so prevedene v več jezikov in uvrščene v domače ter tuje antologije. Je član DHK, Društva slovenskih pisateljev ter Slovenskega in Mednarodnega PEN-a.

Sefadin Korać je pesnik, pisec kratke proze in avtor dramskih besedil. Osnovno in srednjo šolo je končal v Črni gori ter se vpisal na študij biologije v Sarajevu. Leta 2003 se je preselil v Slovenijo in nadaljeval študij na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlen je na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, živi in ustvarja v Sloveniji.
Leta 2021 je izdal pesniško zbirko Pola, pola (Pol, pol), njegove pesmi in nagrajene kratke zgodbe so bile objavljene v več zbornikih in revijah. Je avtor kratkih dramskih besedil in priredbe za gledališko predstavo Ilhamijin put, ki je bila uprizorjena v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini. Pripravlja zbirko kratkih zgodb Tu je babi, sine (Tu je ati, sine). Dejaven je v Bošnjaškem kulturnem društvu Ruh v Domžalah kot njegov sekretar.

Ismet Bekrić je pesnik, prozaist, dramatik, prevajalec in eden najvidnejših avtorjev otroške in mladinske literature v Bosni in Hercegovini. Diplomiral je iz književnosti na Filozofski fakulteti v Sarajevu, nato pa deloval kot novinar, urednik in glavni urednik pri »Glasu« v Banjaluki. Leta 1993 se je zaradi vojne preselil v Slovenijo; danes živi in ustvarja v Ilirski Bistrici.
Objavil je več kot trideset knjig poezije, proze, dramskih besedil ter pravljic za otroke in mladino. Njegova dela so bila prevedena v številne evropske jezike ter uvrščena v antologije in programe šolskega branja. Prejel je vrsto domačih in mednarodnih nagrad, med njimi nagrado Veselin Masleša, zmajevo nagrado ter priznanje Alpe Adria »Riječi bez granica«, nominiran pa je bil tudi za prestižno nagrado Astrid Lindgren. Je član Društva pisateljev BiH, PEN in Združenja književnikov Primorske.

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je dobila nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je leta 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. 
 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

 

Moderira: Biljana Žikić 

Igor Divjak je leta 2013 doktoriral na smeri ameriške študije Filozofske fakultete z nalogo Urbana dinamika v sodobni ameriški in slovenski poeziji. Ukvarja se z literarno kritiko in prevajanjem, deloval je tudi kot odgovorni urednik portala Vrabec anarhist, na katerem je med drugim predstavljal priseljenske avtorje in avtorice ter objavljal slovenske prevode njihovih prispevkov. Je podpredsednik Slovenskega centra PEN. 

Irena Urbič je kulturna posrednica, povezovalka jezikov in kultur, humanistka, aktivistka ter soustanoviteljica in vodja mednarodnih obmejnih srečanj Forum Tomizza. Že od leta 1985 pobudnica in organizatorka številnih iniciativ, humanitarnih akcij in kulturnih dogodkov. Svojo energijo rada posveča projektom, ki zlasti depriviligiranim manjšinam v večkulturnih okoljih prinašajo izboljševanje življenjskih, socialnih in kulturnih razmer.

Biljana Žikić je samostojna kulturna delavka, doktorica medijskih študij in diplomirana filologinja. Deluje na presečišču radijskega ustvarjanja, novinarstva, kulturne produkcije, založništva, raziskovanja in aktivizma. Več kot desetletje soustvarja oddaji Kontrola leta na Radiu Študent in Sami naši na Prvem programu Radia Slovenija. Kot producentka, organizatorka in moderatorka kulturnih dogodkov in projektov sodeluje z osrednjimi slovenskimi kulturnimi institucijami, predvsem z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Uredniško deluje pri večjezični založniški dejavnosti KC Danilo Kiš in časopisu Paralele (JSKD). Piše tudi poezijo, objavljeno v slovenskih in regionalnih zbornikih ter na spletnih literarnih portalih. Kot vodja Kulturnega centra Danilo Kiš že vrsto let razvija podporno infrastrukturo za večjezične in večkulturne avtorice in avtorje ter spodbuja kulturne prakse, ki presegajo nacionalne in jezikovne meje. 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

Moderira: Biljana Žikić 

Natalija Milovanović (1995) je pesnica, ki piše v srbščini in slovenščini ter deluje kot literarna prevajalka (Bojan Vasić, Radmila Petrović). Poleg tega organizira in moderira literarne večere ter je izvršna producentka festivala Pranger. V soavtorstvu s Tanjo Božić je objavila chapbook Pripitomljavanje domaćih životinja/Udomačevanje domačih živali (2019, samozaložba). Njena prva samostojna pesniška zbirka Samoumevno (2021, Center za slovensko književnost, Aleph 200) je prejela nagrado knjižnega sejma za najboljši prvenec, druga zbirka Tuja mehkoba (2025, Center za slovensko književnost, Aleph 217) pa Veronikino nagrado in nominacijo za Jenkovo nagrado. Obe knjigi sta bili uvrščeni v kritiški izbor 10 Books from Slovenia (2022; 2026), ki v angleščini predstavlja najboljše slovenske leposlovne knjige minulega leta po mnenju literarnih kritikov.
Pesmi Natalije Milovanović so bile prevedene v več jezikov, mdr. angleščino, nemščino, španščino, korejščino in češčino. V angleščini so dostopne na evropskem pesniškem portalu Versopolis.

Tanja Božić (1995) je končala študij primerjalne književnosti in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Leta 2024 je objavila pesniško zbirko Vejo po vejo (LUD Literatura), pesmi in kratke zgodbe pa redno objavlja tudi v tisku in na spletu. Leta 2020 je prejela naziv vitezinje 20. Pesniškega turnirja Založbe Pivec, 2022 pa je osvojila nagrado mlado pero časopisne hiše Delo. V soavtorstvu z Natalijo Milovanović je jeseni leta 2019 objavila dvojezični chapbook performativnega pesniškega dvogovora Udomačevanje domačih živali / Pripitomljavanje domaćih životinja. Njene pesmi in kratke zgodbe so bile doslej prevedene v angleščino, francoščino, malteščino, srbščino in makedonščino. Živi, piše in dela v Ljubljani. 

Biljana Žikić je samostojna kulturna delavka, doktorica medijskih študij in diplomirana filologinja. Deluje na presečišču radijskega ustvarjanja, novinarstva, kulturne produkcije, založništva, raziskovanja in aktivizma. Več kot desetletje soustvarja oddaji Kontrola leta na Radiu Študent in Sami naši na Prvem programu Radia Slovenija. Kot producentka, organizatorka in moderatorka kulturnih dogodkov in projektov sodeluje z osrednjimi slovenskimi kulturnimi institucijami, predvsem z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Uredniško deluje pri večjezični založniški dejavnosti KC Danilo Kiš in časopisu Paralele (JSKD). Piše tudi poezijo, objavljeno v slovenskih in regionalnih zbornikih ter na spletnih literarnih portalih. Kot vodja Kulturnega centra Danilo Kiš že vrsto let razvija podporno infrastrukturo za večjezične in večkulturne avtorice in avtorje ter spodbuja kulturne prakse, ki presegajo nacionalne in jezikovne meje. 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

Nagrada lastovka bo šla v roke avtorja oz. avtorice najboljšega besedila 35. natečaja za kratko zgodbo Programa Ars Radia Slovenija. 

Na natečaj je letos prispelo 274 zgodb. Najboljšo zgodbo po izbiri tričlanske strokovne žirije bomo slišali na podelitvi. Zgodbe iz ožjega izbora in njihove avtorje oziroma avtorice pa bomo spoznali že v dneh pred podelitvijo v radijski oddaji Literarni nokturno.   

Natečaj je leta 1992 s sodelavci zasnoval Andrej Arko. Na začetku je imel kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo – vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. 

Letošnjo podelitev boste v neposrednem prenosu lahko ujeli na radijskih valovih 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Režiral jo bo Klemen Markovčič, scenarist bo Matej Juh. 

Moderira: Selma Skenderović

Stanislava Chrobáková Repar je magistrirala iz filozofije in estetike na Univerzi Komenskega v Bratislavi ter doktorirala iz literarne znanosti na Slovaški akademiji znanosti. Leta 2001 se je preselila v Slovenijo, kjer je do upokojitve delovala kot samozaposlena v kulturi. Je dvodomna pesnica, pisateljica, esejistka in literarna znanstvenica, ustanoviteljica založbe Fraktál ter soustanoviteljica Ženskega odbora Mira pri Slovenskem centru PEN. Med letoma 2001 in 2015 je sodelovala s KUD Apokalipsa in predavala feministično literarno znanost na Univerzi v Novi Gorici. Že skoraj trideset let gradi mostove med slovensko in slovaško (a tudi češko) kulturo. Objavila je 32 knjig in okrog trideset prevodov. V Sloveniji sta bili odmevni zlasti njena avtofikcija Slovenka na kvadrat in esejistična zbirka Agonija smisla (nominacija za nagrado M. Rožanca). Je dobitnica številnih nagrad, med njimi nagrade mira (2019). Njena dela so bila prevedena v 16 jezikov. Leta 2014 jo je EIGE uvrstil med »Women and Men Inspiring Europe«. 

Aljoša Pužar je hrvaško-italijansko-slovenski kulturolog, antropolog, pisatelj, redni profesor in predstojnik Katedre za kulturologijo ter znanstveni svetnik na Centru za proučevanje kulture in religije (Fakulteta za družbene vede UL). Prvič je doktoriral leta 2006 na Reški univerzi na temo kulturne teorije vmesnosti, leta 2015 pa na Univerzi Cardiff na temo iz korejskih študij spolov in mladinskih študij. Predaval je na univerzah v Trstu, na Reki in na Berlinski univerzi umetnosti (UDK). V letih 2006–2016 je poučeval kulturne študije, kulturno antropologijo, primerjalno književnost, kulturno geografijo, ženske študije itd. na univerzah v Južni Koreji (Yonsei, HUFS). Od leta 2017 je zaposlen na Univerzi v Ljubljani. Je avtor štirih monografij in več kot sedemdesetih publikacij s področij kulturnih študij, kulturne zgodovine, študij spolov, korejske popularne kulture, kulturne teorije itd. Objavlja tudi literarne eseje, prevode, kratke zgodbe in poezijo. V pedagoškem procesu izvaja predmete iz splošne kulturologije in urbane antropologije. Je podpredsednik svetovne organizacije za kulturne študije (ACS) za obdobje 2024–2028, član-sodelavec Kraljevega antropološkega inštituta v Londonu in član hrvaškega PEN centra. 

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je dobila nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je leta 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. 
 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

 

Sodelujoči avtorji: Joanna Łępicka, Natalka Suszczyńska, Robert Rybicki; drugi sodelujoči: Miłosz Biedrzycki (urednik antologije), Jana Unuk (prevajalka)

Večer bo posvečen predstavitvi antologije sodobne poljske književnosti, ki ponuja prerez aktualnih literarnih tokov na Poljskem. Antologija, ki jo je po izboru urednika zasnoval Miłosz Biedrzycki, združuje 21 sodobnih poljskih avtoric in avtorjev ter predstavlja pestrost in vitalnost današnje poljske literarne produkcije.

Publikacija vključuje 16 pesnic in pesnikov ter 5 prozaistk in prozaistov, s čimer vzpostavlja uravnotežen pregled med pesniškimi in proznimi glasovi sodobne Poljske. Posebno pozornost namenja generacijski različnosti, jezikovni občutljivosti in raznovrstnim poetikam, ki danes sooblikujejo poljski literarni prostor.


V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev

Sodelujoči: Ann Cotten, Velibor Čolić, Said Khatibi, Neven Ušumović, Natalija Milovanović; moderatorka: Nada Vodušek

Okrogla miza festivala Vilenica odpira razmislek o fluidnosti sodobnih identitet, pri čemer se osredotoča predvsem na nacionalne, jezikovne in kulturne identitete v sodobnem evropskem in širšem mednarodnem prostoru. Ob intenzivnih migracijah, večjezičnosti in prepletanju kulturnih vplivov se vprašanje identitete vse pogosteje kaže kot dinamičen in nestabilen pojem, ki ga literatura ne le reflektira, temveč tudi dejavno sooblikuje.

Sodelujoče avtorice in avtorji bodo skozi svoje literarne izkušnje in pisateljske prakse razpravljali o tem, kako se identiteta vzpostavlja, preoblikuje in preizprašuje v kontekstu sodobne literature ter kako se osebne in kolektivne pripadnosti vpisujejo v literarni izraz.


V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev