Sveže izdani introspektivni roman Vse luči Muanisa Sinanovića pripoveduje o uveljavljenem pisatelju, pripadniku druge generacije priseljencev, ki sredi tridesetih let po ločitvi in hospitalizaciji prijatelja iz otroštva ter njegovih samomorilnih mislih doživi eksistencialno krizo in duševni kolaps. Potem ko se s pomočjo zdravil in terapije začne znova sestavljati, se mu prvič v smiselno vzročno-posledično celoto začne oblikovati tudi pripoved lastnega življenja, s tem pa pod vprašaj pride tudi smiselnost njegovega pisanja. Odloči se za temeljito refleksijo svoje preteklosti in prepričanj: tranzicijskega kaosa in nacionalizma, izkoreninjenosti, smrti, duševnih bolezni, generacijske zavoženosti, jalovosti želje po priznanju, alternativnih scen in hedonizma, propadlosti progresivističnih pogledov na človeka pa tudi svojega narcizma in predvsem nezmožnosti pristnih odnosov. 

Muanis Sinanović (1989) je avtor štirih pesniških in treh proznih knjig – novele, zbirke kratkih zgodb in romanov. Uveljavil se je tudi kot kritik. Leta 2012 je prejel nagrado za najboljši prvenec leta, 2021 pa kritiško sito za zbirko Krhke karavane, najboljšo leposlovno knjigo po izboru slovenskih literarnih kritikov. Leta 2022 je prejel še Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega kritika. Uvrščen je v različne antologije, med drugimi v Moj sosed na oblaku (Mein Nachbar auf der Wolke), antologijo slovenske poezije 20. in 21. stoletja, leta 2023 izdano pri založbi Hanser Verlag.

Češka pisateljica Petra Hůlová je bralce osupnila že s prvencem Spomin moje babice (2002), za katerega je na Češkem prejela prestižno nagrado magnesio za odkritje leta, pri češkem dnevniku Lidové noviny pa so ga okronali za najboljši roman leta. Hůlová je z vsemi nadaljnjimi deli dokazala, da je pripovedovalka velikega pomena – osebne zgodbe svojih junakov spretno prepleta s širšimi družbenimi in kulturnimi temami. Svoja dela opredeljuje za »3G«: vselej krožijo okoli spola (gender), generacij in geografije. V slovenščini lahko beremo njena romana Postaja Tajga (Cankarjeva založba, 2016), v katerem evropskega duha sooči s sibirsko kulturo, in Kratka zgodovina gibanja (Cankarjeva založba, 2020), distopijo o feministični diktaturi, ki ni neprijetna le za moške.

Hůlová je sicer diplomirala iz kulturologije na Karlovi univerzi v Pragi. Potem ko je več let študirala mongolski jezik in kulturo, je eno leto preživela v Mongoliji, Fulbrightova štipendija pa jo je pospremila na Oddelek za antropologijo Univerze v New Yorku.

Pogovor bo v angleščini, s prevodom v slovenščino. 

Društvo Marjan Rožanc bo letos podelilo že dvaintrideseto Rožančevo nagrado za najboljšo knjigo esejev v minulem letu. V žiriji so Nada Šumi, Aleš Berger, Ifigenija Simonović in Barbara Pogačnik (predsednica), dobršen del tehtanja pa je bil dognan še z Manco Košir. Njenemu spominu bo posvečen del literarnega večera z nominiranimi za nagrado, ob koncu pa bo seveda tudi tradicionalna razglasitev nagrajenke ali nagrajenca. 

V sodelovanju z Društvom Marjan Rožanc
 

Utelešena vera: Krščanska kritika digitalnosti An Embodied Faith: A Christian Critique of Digitality
Prof. dr. Noreen Herzfeld, St. John’s University, College of St. Benedict (ZDA) in ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijske študije)

Krščanstvo je med vsemi večjimi religijami najbolj osredotočeno na utelešenje Boga v Jezusu, njegovo telesno vstajenje in ponovno udejanjanje v zakramentih. Digitalna revolucija je ponovno oživila vprašanja, ki so se že prej zastavljala v zgodnji Cerkvi, o dobroti materialnega sveta, transcendenci Boga in naših lastnih sposobnostih, da presežemo svoja materialna telesa. 

Sanje, arhetipi in umetna inteligenca
Doc. dr. Maja Gutman Mušič, ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijske študije) in Univerza Alma Mater Europaea – Fakulteta ISH 

O arhetipski značilnosti sanj je pisal že Carl Gustav Jung, ki je pri svojih pacientih zaznaval tipične, ponavljajoče se vzorce. Danes lahko s pomočjo lingvističnih orodij umetne inteligence Jungovo tezo tudi empirično potrdimo. Predstavili bomo digitalni projekt »2020 Dreams: Toward a New Understanding of the Dreaming-Waking Continuum«, ki je lani izšel pri Stanford University Press, ter raziskavo v okviru projekta Fulbright, pri kateri smo na podlagi največje zbirke sanj (Sleep and Dream Database) identificirali in analizirali arhetipska stanja v sanjah. 

V sodelovanju z Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru nacionalnega raziskovalnega programa ARIS »Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in antropocena« in Društvom za primerjalno religiologijo.

Umetna inteligenca, pogovorni roboti in identiteta
Prof. dr. Vojko Strahovnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Teološka fakulteta

Predavanje naslavlja temo interakcije med ljudmi in sistemi umetne inteligence, zlasti sistemi, ki jih imenujemo veliki jezikovni modeli ter so podlaga pogovornim robotom. Vprašanj, ki to interakcijo spremljajo, se bomo dotaknili predvsem z vidika identitete. Ključno vprašanje bo, kako se identiteta (v najširšem mogočem smislu, ki zaobjema tako identiteto nasploh kot tudi njene posamezne vidike, npr. moralno, spoznavno in versko identiteto) dojema in (pre)oblikuje v interakciji med človekom in umetno inteligenco. 

Konec knjige in izzivi religijskega mišljenja v dobi tekstualnosti
Doc. dr. Luka Trebežnik, ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijske študije) in Univerza Alma Mater Europaea – Fakulteta ISH 

Predavanje se bo posvetilo vprašanju, kaj konec knjige, predvsem kot konec določenega načina branja in pristopanja k resnici, pomeni za religije, ki so na Zahodu strukturirane ravno kot religije knjige. Doba digitalne tekstualnosti nas postavlja pred hermenevtične izzive, ki so v marsičem v popolnem nasprotju s starimi religijskimi načini interpretiranja sveta. Stare knjige so med drugim prinašale jasen začetek in konec, s tem pa zgodovino in smisel, po drugi strani pa nam danes postaja vedno bolj jasno, da digitalna mreža (kot absolutno prevladujoč način sodobnega tvorjenja, hranjenja in prenašanja pomena) nima ne jasno določenega začetka ne kraja. Kakšne so možnosti, da religije, ki dejansko temeljijo na ideji, da je že na začetku bila beseda, presežejo dobo knjige in v polnosti afirmirajo dobo tekstualnosti? 

V sodelovanju z Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru nacionalnega raziskovalnega programa ARIS »Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in antropocena« in Društvom za primerjalno religiologijo.

Religijske skupnosti v digitalni dobi
Prof. dr. Aleš Črnič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Pandemija covida 19 je tudi številne religijske skupnosti potisnila v nove, bolj intenzivne odnose do tehnologije in digitalnih svetov. Predavanje strnjeno predstavi zasnovo in glavne ugotovitve mednarodne raziskave CHANSE-Recovira, v kateri smo v sedmih evropskih državah (Velika Britanija, Danska, Finska, Nemčija, Poljska, Švedska in Slovenija) preučevali, kako se oblika, vloga in izkušnja religijskega življenja v Evropi spreminjajo zaradi sodobne tehnologije in digitalne kulture.

Digitalna ekoduhovnost? Fenomenologija in etika virtualnih izkustev »narave«
Doc. dr. Gorazd Andrejč, Univerza v Groningenu, Fakulteta za religijo, kulturo in družbo in ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijske študije)

V zadnjih letih se praksa poglabljanja v vizualni in zvočni svet različnih »naravnih« okolij, kot so pragozd, planine ali prostrane livade, z virtualno resničnostjo (pogosto z uporabo VR-očal) hitro razširja. Del tega kulturnega fenomena je tudi ideja digitalne ekoduhovnosti: doživetje globlje povezanosti z naravo, samim(i) seboj ter tudi z duhovno ali božansko stvarnostjo s pomočjo »potopitve« v virtualno resnično naravo. Predavanje analizira vprašanje, v kakšnem smislu in kako zelo so izkustva virtualno resnične narave različna od izkustev v fizični naravi, in ali je to relevantno za ekoduhovnost? Zakaj je odnos do znanosti in tehnologije v različnih vrstah ekoduhovnosti različen ter zakaj je to pomembno? 
 

V sodelovanju z Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru nacionalnega raziskovalnega programa ARIS »Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in antropocena« in Društvom za primerjalno religiologijo.

Kaja Sajovic je najopaznejša slovenska avtorica kulinaričnega potopisja – ob pričevanjih o osupljivih mojstrih okusov vselej portretira okolje, v katerem ti ustvarjajo, od težko dostopnih najbolj hvaljenih restavracij sveta do vrhunske ulične hrane tretjega sveta. Zapisov s potovanj na sledi okusom (še) ni objavila v knjigi, pač pa redno na enem najbolj branih spletnih medijev, MMC RTV Slovenija.