Izpisati domovine

Na velikem branju želimo prečesati zadnje desetletje literarnega ustvarjanja v Sloveniji.

Mladi avtorji in avtorice so se vedno povezovali v različne kroge. Pogosto jih družijo sorodna zgodovinska perspektiva in s tem tudi pogledi na literaturo. Kljub antologiziranju in različnim performiranjem skupnosti pa se danes vendarle niso razvili v širše prepoznavne krožke, kot je to bilo mogoče v preteklosti in ko se je tudi zdelo, da imajo pišoči velik, morda kdaj tudi prevelik vpliv v družbenem življenju.

V skladu s tem se je tudi spremenil pogled na domovino. Pisateljske in pesniške veličine slovenskega modernizma so veljale tudi za očete države. Današnji pišoči na državo gledajo v manj sakralni luči, kar pa še ne pomeni, da do svoje domovine nimajo močnega, tudi naklonjenega odnosa. Le da je ta veliko bolj spremenljiv in odvisen od osebnih okoliščin razdrobljene postmoderne družbe.

V svetu migracij na geopolitičnih prelomnicah, kjer se prebivalci nekdanjih jugoslovanskih republik odpravljajo na študij in delo v Slovenijo, mladi Slovenci pa na študij in nabiranje življenjskih izkušenj v metropole svetovnega Severa, kjer so velike pripovedi in ideologije razpadle na številne drobce, kjer nove pomene dobivajo tudi regionalne identitete, so mladi soočeni z nujo, da si svoje poglede na svet tvorijo sami. Različnost pogledov na domovino in status literarnega poklica v današnji družbi nam bodo z živo besedo predstavile izbrane avtorice in avtorji mlajših generacij: Katja Gorečan, Natalija Milovanović, Bine Debeljak, Liu Breza Zakrajšek, Sergej Harlamov, Primož Mlačnik, Katarina Gomboč Čeh, Selma Skenderović, Lukas Debeljak, Alex Kama Devetak, Lenart Sušnik in Ajda Bračič.

Muanis Sinanović