Kdo neki tam piše:
Stanislava Chrobakova Repar in Aljoša Pužar

Moderira: Selma Skenderović

Stanislava Chrobáková Repar je magistrirala iz filozofije in estetike na Univerzi Komenskega v Bratislavi ter doktorirala iz literarne znanosti na Slovaški akademiji znanosti. Leta 2001 se je preselila v Slovenijo, kjer je do upokojitve delovala kot samozaposlena v kulturi. Je dvodomna pesnica, pisateljica, esejistka in literarna znanstvenica, ustanoviteljica založbe Fraktál ter soustanoviteljica Ženskega odbora Mira pri Slovenskem centru PEN. Med letoma 2001 in 2015 je sodelovala s KUD Apokalipsa in predavala feministično literarno znanost na Univerzi v Novi Gorici. Že skoraj trideset let gradi mostove med slovensko in slovaško (a tudi češko) kulturo. Objavila je 32 knjig in okrog trideset prevodov. V Sloveniji sta bili odmevni zlasti njena avtofikcija Slovenka na kvadrat in esejistična zbirka Agonija smisla (nominacija za nagrado M. Rožanca). Je dobitnica številnih nagrad, med njimi nagrade mira (2019). Njena dela so bila prevedena v 16 jezikov. Leta 2014 jo je EIGE uvrstil med »Women and Men Inspiring Europe«. 

Aljoša Pužar je hrvaško-italijansko-slovenski kulturolog, antropolog, pisatelj, redni profesor in predstojnik Katedre za kulturologijo ter znanstveni svetnik na Centru za proučevanje kulture in religije (Fakulteta za družbene vede UL). Prvič je doktoriral leta 2006 na Reški univerzi na temo kulturne teorije vmesnosti, leta 2015 pa na Univerzi Cardiff na temo iz korejskih študij spolov in mladinskih študij. Predaval je na univerzah v Trstu, na Reki in na Berlinski univerzi umetnosti (UDK). V letih 2006–2016 je poučeval kulturne študije, kulturno antropologijo, primerjalno književnost, kulturno geografijo, ženske študije itd. na univerzah v Južni Koreji (Yonsei, HUFS). Od leta 2017 je zaposlen na Univerzi v Ljubljani. Je avtor štirih monografij in več kot sedemdesetih publikacij s področij kulturnih študij, kulturne zgodovine, študij spolov, korejske popularne kulture, kulturne teorije itd. Objavlja tudi literarne eseje, prevode, kratke zgodbe in poezijo. V pedagoškem procesu izvaja predmete iz splošne kulturologije in urbane antropologije. Je podpredsednik svetovne organizacije za kulturne študije (ACS) za obdobje 2024–2028, član-sodelavec Kraljevega antropološkega inštituta v Londonu in član hrvaškega PEN centra. 

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je dobila nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je leta 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. 
 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture.