Medreligijski dialog kot alternativa sekularizmu – kritična refleksija v luči izkušenj v Združenem kraljestvu, Sloveniji in BiH

Medreligijski dialog se v zadnjih dveh desetletjih ne pojavlja zgolj kot teološka-akademska praksa ter kot bilateralna aktivnost med posameznimi religijskimi skupnostmi, temveč tudi, bolj ambiciozno, kot celovit model postsekularnega javnega diskurza. Ali medreligijski dialog lahko deluje kot alternativa sekularnemu javnemu diskurzu ali pa nujno vodi v kakofonijo moralnih in metafizičnih diskurzov, ki se med seboj ne morejo več razumeti in zato ne morejo najti skupnega imenovalca za razumno etično in politično razpravo?

Na predavanju bom k temu vprašanju pristopil v luči izkušenj z medreligijskim dialogom v različnih evropskih kontekstih: Združeno kraljestvo, Slovenija ter Bosna in Hercegovina. V luči tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti medreligijskega dialoga kot javnega diskurza je treba iskati »tretjo pot« oz. neke vrste »sekularnost 2.0«, po kateri je srečevanje različnih religijskih jezikov in verovanj v javnosti nekaj dobrega in pomembnega, a sekularnega etičnega diskurza (ki ne rabi predpostavljati ateizma) ne želi nadomestiti, temveč ga reformira.