Himalajske puščave Meseceva pokrajina, Lamayuru, Ladakh, Indija Foto: dr. Nina Petek
15. dec. 19:00

V iskanju drugačnega (so)bivanja: tradicija budističnega puščavništva v Ladakhu in njen prispevek k varovanju naravnega okolja

Dr. Nina Petek, Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Na predavanju bomo predstavili nekatere segmente sodobne tradicije jogijev in jogin, tj. budističnih puščavnikov in puščavnic, ki se na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje ohranja že vse od 11. stoletja naprej, in sicer s posebnim poudarkom na osvetlitvi samotnega načina življenja puščavnikov na eni strani in njihove dejavne udeleženosti v različnih plasteh družbenega na drugi, pri čemer je še posebej pomembna njihova vloga pri reševanju perečih vprašanj, povezanih z varovanjem okolja. 

V prvem delu bomo orisali način življenja ladaških puščavnikov in puščavnic, ki je posvečeno izvajanju raznih meditacijskih tehnik in je tesno povezano z razgibano himalajsko naravo. Pri tem bomo predstavili vpliv samotne pokrajine na njihovo duhovno udejstvovanje; spokojna, sveta himalajska narava, prepredena s številnimi silami, namreč prebuja duhovne moči ter ima izjemen vpliv na napredovanje v meditaciji, umirja um in prispeva k temu, da se preobraža v stanje brez misli. Slednje vodi do izkušnje »takšnosti«, tj. uzrtja praznine, pri čemer jogiji in jogine najbolj pristno in neposredno uvidijo sebe kot integralni del narave in vsega sveta. Na temelju tovrstne izkušnje povezanosti z naravo so osnovali spoštljiv odnos do vseh oblik življenja, hkrati pa, kot je v Ladakhu že vse od začetkov tradicije izpričano še danes, tudi puščavniki s svojimi praksami naravo očiščujejo zlih sil in jo delajo še bolj sveto.      
Samoten način življenja ladaških puščavnikov pa danes ne pomeni popolne odmaknjenosti, saj so aktivni člani v lokalnih skupnostih. S svojimi duhovnimi uvidi namreč vplivajo na preoblikovanje številnih segmentov družbene stvarnosti, pri čemer bomo v drugem delu predavanja predstavili njihovo vlogo pri grajenju drugačnega odnosa do narave v ladaški družbi. Jogiji in jogine v skupnosti spodbujajo celosten in neantropocentričen odnos do vsega živečega, kar bomo konkretneje predstavili z orisom njihove vloge pri iskanju okoljskih rešitev in si ogledali nekaj strategij, ki prispevajo k varovanju okolja v Ladakhu, kar je v današnjem času še posebej pomembno. Namreč čeprav je skupnost v Ladakhu, v primerjavi z drugimi predeli Indije, najbolj okoljsko ozaveščena, se dežela spopada z vse večjo okoljsko krizo zaradi naraščajočega turizma in drugih vplivov globalizacije, ki so v zadnjih dvajsetih letih občutno spremenili poprej neokrnjeno pokrajino. 

Dr. Nina Petek je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava predmete iz indijske filozofsko-religijske tradicije. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z ontologijo in epistemologijo v hindujskih in budističnih filozofskih šolah ter tradicijo budističnega puščavništva na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje. Je direktorica Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti.
 

 

V iskanju drugačnega (so)bivanja: tradicija budističnega puščavništva v Ladakhu in njen prispevek k varovanju naravnega okolja

15. dec. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

V sodelovanju z Društvom za primerjalno religiologijo
 

Kres Foto: dr. Cirila Toplak
1. dec. 19:00

Vera v naravo kot način življenja: zahodnoslovensko naravoverstvo

Prof. dr. Cirila Toplak, Fakulteta za družbene vede Ljubljana

Pred šestimi leti je bila po zaslugi Pavla Medveščka Klančarja javnosti razkrita naravoverska kontrakultura v odročnih hribovskih krajih Primorske. Razkritje odpira okno v po D. B. Rotarju (2007) »neodbrano« preteklost, ki šele postaja zgodovina, kolikor je umestljiva in prevedljiva v omejujoči kanon hegemonske zahodne znanosti. To je »infrazgodovina« večinoma pod površjem konvencionalnih virov, posredovana z vsemi prednostmi in slabostmi ustnega izročila kot upor proti pozabi drugačnosti.
Obstoj predkrščanske naravoverske skupnosti še v drugi polovici 20. stoletja pred družboslovje postavlja številne zahtevne konceptualne izzive. Zahodnoslovensko naravoverstvo med drugim utemeljuje ne le povsem diametralno nasproten odnos do narave od ekstraktivističnega odnosa sodobne družbe, ampak ponovno definira tudi vero kot način življenja. Predavanje bo osrediščeno na analizo in interpretacijo ključnih prvin naravoverstva, povezanih z naravo kot subjektom verovanja: naravoverski prostorčas, naravoverska kozmogonija, Nikrmana, Velika mati, tročanstvo, animizem, totemizem in biocentrizem.
 
Cirila Toplak je redna univerzitetna profesorica in znanstvena svetnica. Predava političnozgodovinske predmete na Katedri za teoretsko-analitsko politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in je predstojnica raziskovalnega Centra za politične teorije FDV. Kot članica programske skupine Raziskave kulturnih formacij raziskuje tudi na Institutum Studiorum Humanitatis AMEU. Cirila Toplak je predsednica Balkanskega politološkega združenja in članica Etične komisije za poskuse na živalih.
 

Vera v naravo kot način življenja: zahodnoslovensko naravoverstvo

1. dec. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

V sodelovanju z Društvom za primerjalno religiologijo
 

Airy encouters Foto: dr. Maja Bijelica
15. nov. 19:00

Preživeti dobo antropocena – nove perspektive okoljskega mišljenja zraka in diha

Prof. dr. Lenart Škof, ZRS Koper

Ob okoljskih spremembah in dobi antropocena je ena izmed poglavitnih nalog človeštva, da postane bolj občutljivo do narave in stvarstva. Sodobna okoljska filozofija in okoljska teologija morata biti zato sposobni misliti in delovati na podlagi nove respiratorne paradigme, utemeljene na elementu zraka in diha. Sodobna okoljska kriza nam s pandemijo COVID-19, onesnaženjem zraka, smoga, obsežnimi gozdnimi požari in peščenimi viharji ter tudi s tem povezanimi pojavi t. i. »politike zraka« (od uporabe bojnih plinov do sodobnih procesov, povezanih s kampanjo I can't breathe) kaže, da smo kot ljudje, ki smo v svojem temelju odvisni od dihanja, izjemno ranljivi v razmerju do naravnega okolja. V svojem predavanju bo Lenart Škof pokazal na nekatere temeljne  premike v okviru humanističnih ved, zlasti v okrožju filozofije in teologije, ki nam omogočajo sodobno okoljsko misel povezati z zrakom in dihom, ter nakazal, kakšen zrak je v naši atmosferi bivanja sploh mogoče dihati, da se naše življenje ne spremeni v takšno, da ni več mogoče dihati.

Prof. dr. Lenart Škof je predstojnik Inštituta za filozofske študije na ZRS Koper in dekan Fakultete za humanistični študij – Institutum Studiorum Humanitatis, ki deluje v okviru Alma Mater Europaea. Ukvarja se z etiko, filozofsko teologijo in religijskimi študijami. Njegovi najpomembnejši deli sta Antigonine sestre (Slovenska matica, 2018) in Etika diha (Slovenska matica, 2013). Trenutno piše novo knjigo o elementarni mistični teologiji narave. Je predsednik Društva za primerjalno religiologijo ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti.
 

Preživeti dobo antropocena – nove perspektive okoljskega mišljenja zraka in diha

15. nov. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

V sodelovanju z Društvom za primerjalno religiologijo
 

Vrh moje duše Foto: dr. Igor Škamperle
20. okt. 19:00

Religija in okoljska zavest

Doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Predavanje predstavi dvoumen odnos, ki ga imajo monoteistične religije do naravnega okolja. Po eni strani sta svet in narava stvaritev Boga, zaradi tega odsevata njegovo ljubezen ter sta vredna spoštovanja in estetskega motrenja, po drugi strani pa narava sama po sebi ni božanska, le človek je tisto bitje, ki naj bi smiselno vladal naravi ter jo podrejal svojemu bitju in potrebam. Ta pogled, ki je dolgo spremljal zgodovino zahodnega človeka, danes doživlja preobrazbo. Jedro te spremembe je večji občutek odgovornosti, ki ga ljudje čutimo do sveta, in zavest o sopripadnosti vseh bitij na našem planetu. Velika spodbuda so v tem oziru okrožnice papeža Frančiška, zlasti »Hvaljen, moj Gospod«  (2015) in »Vsi smo bratje« (2020), ki poudarjajo skrb za skupni dom ter spoštljivo in odgovorno ravnanje v odnosu do naravnega okolja in ekološke problematike. Bog Stvarnik je napisal čudovito knjigo (narave), njene črke pa niso le matematična števila, ampak množica bitij, ki vzajemno pripadajo edinemu in skupnemu domu. Danes se vse bolj zavedamo, da je človek prav zaradi svoje religiozne zavesti dolžan skrbeti za Zemljino živo bogastvo. 

Dr. Igor Škamperle dela kot docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Strokovno se posveča sociologiji znanosti, vizualni umetnosti in polju religiologije. Piše strokovne članke in razprave iz kulturne zgodovine, med samostojnimi deli izstopata knjigi Magična renesansa (1999) in Endimionove sanje (2013). Bil je sourednik revije Poligrafi. 
 

Religija in okoljska zavest

20. okt. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

V sodelovanju z Društvom za primerjalno religiologijo
 

14. nov. 19:00

Marko Jesenšek in Matej Šekli

V sodelovanju z Odsekom za slovenski jezik pri Slovenski matici

Marko Jesenšek: Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja
Slovenski knjižni jezik je imel dvojnični razvoj. Do sredine 19. stoletja sta obstajala kranjski in prekmurski knjižni jezik z nekaterimi pokrajinskimi različicami. V alpskem jezikovnem prostoru so ob kranjskem knjižnem jeziku obstajale še koroška, osrednještajerska in primorska pokrajinska različica, v panonskem jezikovnem prostoru pa ob prekmurskem knjižnem jeziku še vzhodnoštajerska. V pomladi narodov so se pokrajinske različice poenotile in se je oblikovala novoslovenščina oziroma enotni slovenski knjižni jezik.

Matej Šekli: O novo odkritem jezikovnem drobcu zgodnje slovenščine iz 12. stoletja
V latinski rokopis, ki je nastal v tretji četrtini 12. stoletja v cistercijanskem samostanu Heiligenkreuz v Dunajskem gozdu, so bili ob nastanku rokopisa vpisani števniki od 1 do 10 v verjetno tamkajšnjem slovanskem jeziku. Gledano genealoško, upoštevaje glasovne značilnosti tega jezika, je mogoče reči, da gre za zgodnjo slovenščino. Rokopis iz Heiligenkreuza je poleg Sekovske bratovščinske knjige (po ok. 1180) eden redkih ohranjenih slovenskih jezikovnih spomenikov od zapisa Brižinskih spomenikov (972–1039) do pozdrava Ulriku Liechtensteinskemu (1227).
 

Marko Jesenšek in Matej Šekli

14. nov. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

26. okt. 19:00

Dr. Silvija Borovnik in mag. Lidija Golc

V sodelovanju z Odsekom za slovenski jezik pri Slovenski matici

Dr. Silvija Borovnik: Medkulturnost slovenske književnosti v Avstriji (Lipuš, Haderlap, Handke)
Predavanje obravnava izbrana literarna dela Florjana Lipuša, Maje Haderlap in Petra Handkeja, s posebnim ozirom na razmerje med slovenskim in nemškim v njihovih besedilih. Njihova literatura je nastajala na napetem stičišču regionalnih in nadregionalnih tradicij, zgodovinskih in modernih, kulturnih in narodnih identitet. Zaznamovana je z jezikovnim, kulturnim in estetskim večglasjem, zlasti pa s posebnim odnosom do slovenskega jezika.

Mag. Lidija Golc: Ob stoti obletnici rojstva in deseti obletnici smrti Janka Messnerja
Predavateljica bo predstavila sodelovanje s koroškoslovenskim pisateljem in vsestranskim kulturnim delavcem Jankom Messnerjem ob pripravi gradiv za osnovnošolske in srednješolske učbenike, njegovih obiskih in nastopih. Tako bomo spoznali avtorjevo vsestransko delo, njegovo povezovanje umetnikov in narodov, naravni prehod njegove dvojezičnosti v večjezičnost. Na predavanju bodo podane tudi informacije o hrambi njegove zapuščine in odkritju spominske plošče, ki jo je postavilo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji.
 

Dr. Silvija Borovnik in mag. Lidija Golc

26. okt. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

20. apr. 2022 19:00

Dr. Marijan Dović in dr. Vesna Mikolič

V sodelovanju z Odsekom za slovenski jezik pri Slovenski matici

Dr. Marijan Dović: Slovensko pesništvo 19. stoletja in gore: rojstvo mitskega kraja iz duha poezije
Predavatelj bo predstavil slovensko posvetno poezijo 19. stoletja in njen odnos do gorskega sveta. Pokazal bo, da sta že Žiga Zois in Valentin Vodnik zaslutila nacionalni in pesniški potencial Triglavskega pogorja z Bohinjem in Savico. Kratek pregled tega obdobja razkriva, kako je slovenska poezija od Vodnika mimo Prešerna do Gregorčiča opazno prispevala k preoblikovanju gora v mitski kraj slovenstva. Triglav pa je, kot v pesmi mladega mariborskega duhovnika Matija Zemljiča, ki jo je uglasbil dovški župnik Jakob Aljaž, ob koncu stoletja postal Slovencev »dom«.

Dr. Vesna Mikolič: Ključne besede – ključ do Cankarjevih del 
Izhodišče novega branja Cankarjevih del in sploh vseh zahtevnejših literarnih besedil je predpostavka, da je vsako umetniško govorico treba razumeti, kot moramo razumeti vsak jezik, ki ga želimo uporabljati. Na predavanju bodo predstavljene nekatere Cankarjeve ključne besede, ki se v velikem delu pokrivajo s ključnimi besedami slovenske kulture. Ivan Cankar je namreč znal najti prav tiste besede, ki do potankosti izrazijo slovenski nacionalni značaj, obenem pa je prav z njimi vplival nanj. Tako kot je Shakespeare povzemal angleškega duha in ga soustvarjal, tako je Cankar počel s slovensko kulturo. 
 

Dr. Marijan Dović in dr. Vesna Mikolič

20. apr. 2022 19:00
20. apr. 2022 19:00
Več terminov

16. mar. 2022 19:00

Dr. Kozma Ahačič in dr. Boža Krakar Vogel

V sodelovanju z Odsekom za slovenski jezik pri Slovenski matici

Dr. Kozma Ahačič: Fran in Franček – slovarji kot spremljevalci našega vsakdana
Spletni slovarji so omogočili leksikografom tesnejši stik z uporabniki slovarskih del. Slovaropisne informacije na spletu lažje povezujemo s svetovanjem, poučevanjem o jeziku, reševanjem jezikovnih zadreg, pa tudi z najrazličnejšimi korpusi in zbirkami. Vloga uporabnikov se je s tem bistveno okrepila, prav tako se je okrepilo raziskovanje njihovih potreb. Portala Franček in Fran sta tudi v svetovnem merilu zgleden primer, kako lahko slovaropisna dejavnost v povezavi z raziskovanjem jezika postane spremljevalka našega vsakdana.


Dr. Boža Krakar Vogel: Dajmo priložnost slovenščini – odnos do slovenščine v javnosti (predavanje z delavnico)
Predavateljica bo najprej predstavila projekt Dajmo priložnost slovenščini, ki po Sloveniji poteka že tri leta. Njegov namen je udeležencem  predavanj – neslovenistom različnih usmeritev – dati priložnost, da osvežijo lasten pogled na slovenščino in vprašanje slovenščine v javni rabi osvetlijo iz novega zornega kota. V delavniškem delu bo kratek preizkus za udeležence, ki bodo dejavno reševali nekatere jezikovne zanke, med seboj primerjali rešitve in dobili povratno informacijo strokovnjaka.
 

Dr. Kozma Ahačič in dr. Boža Krakar Vogel

16. mar. 2022 19:00
16. mar. 2022 19:00
Več terminov

Cankarjev dom
Pretekli dogodek
4. mar. 2022 08:30

Tretji posvet o mednarodnem sodelovanju na področju vode

Prirejata: Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za okolje in prostor

Namen posveta je predstaviti aktivnosti obeh ministrstev v preteklih dveh letih na področju vodne diplomacije, sodelovanja v mednarodnih organizacijah in forumih, predvsem pri UNECE Vodni konvenciji, ter načrtovane aktivnosti za prihodnje obdobje.

Tretji posvet o mednarodnem sodelovanju na področju vode

4. mar. 2022 08:30
4. mar. 2022 08:30
Več terminov

Registracija

Pretekli dogodek
28. feb. 2022 18:00

Pogovor v okviru razstave Koža / Skin

Na pogovoru se nam bodo pridružili Špela Šivic (SI), Goran Bertok (SI), Karina-Sirkku Kurz (FI/DE) in Görkem Ergün (TR).

Z umetniki se bomo pogovarjali o ustvarjalnem procesu, njihovih projektih in širšem družbenem pomenu njihovih praks. Beseda bo tekla o umetnosti, družbi, otipljivi in zamišljeni površini kože, naši identiteti v času spletnih omrežij, posthumanizmu, hibridnih identitetah in nenazadnje o privilegiranem mestu, ki ga telo zavzema v najrazličnejših umetnostnih praksah.   

Špela Šivic (1998) je mlada slovenska fotografinja. Ob šolanju na VIST v Ljubljani svoje znanje fotokemije in različnih procesov v temnici izpopolnjuje pri fotografu Petru Fettichu, ki v zadnjem letu deluje v okviru kolektiva Kela. Tretji letnik študija se je odločila preživeti v Bariju na tamkajšnji Akademiji lepih umetnosti. Ustvarja v analogni tehniki, svoja dela pa občasno dopolnjuje še z drugimi likovnimi izraznimi sredstvi ter tako vsebinsko kot oblikovno raziskuje, kako trenutek, ki se je zgodil pred objektivom, čim bolj pristno upodobiti v končni obliki. Februarja 2021 je izdala svojo prvo fotografsko knjigo z naslovom Brugnon, septembra pa sta skupaj z Jakom Mojškercem na ogled postavila razstavo MOMCI and some other more or less related things. 

Goran Bertok (1963) je študiral novinarstvo in primerjalno književnost ter 1989 diplomiral na katedri za novinarstvo na FSPN (zdaj FDV). Leta 1990 je v galeriji ŠKUC postavil svojo prvo samostojno razstavo z osrednjim motivom človeškega telesa z znaki nasilja. V naslednjih ciklih je Bertok raziskoval prehajanje vseh stopenj nasilja; od zaigranega in prostovoljnega nasilja nad lastnim telesom in/ali telesom drugega do organiziranega nasilja družbe nad telesom posameznika ter vse do fizične smrti in popolnega uničenja trupla.

Karina-Sirkku Kurz (1979) je finsko-nemška fotografinja in vizualna umetnica, ki trenutno živi v Berlinu. Študirala je v Bremnu, Lahtiju in v Helsinkih, kjer je magistrirala na oddelku za fotografijo Fakultete za umetnost, oblikovanje in arhitekturo Univerze v Aaltu. Za delo Ungleichgewicht (Imbalance) je Kurzeva osvojila več nagrad in nominacij, istoimenska knjiga pa je zmagala na natečaju Nordic Dummy 2015; pozneje jo je izdala založba Kehrer Verlag. Knjigo je leta 2017 Alec Soth, član žirije Finnish Photobook, izbral kot zmagovalno delo. Karina-Sirkku Kurz je članica finskega Združenja umetniških fotografov in Nemške fotografske akademije. Prejela je več štipendij, med njimi berlinske Umetnostne galerije Haus am Kleistpark, Finske kulturne fundacije, finskega Centra za promocijo umetnosti in FRAME Contemporary Art, Norveškega odbora za umetnost in Švedske kulturne fundacije na Finskem. Njena dela so del Finske narodne umetniške zbirke, Finskega muzeja fotografije in zasebnih zbirk.

Görkem Ergün (1981) je umetnik, zaposlen v Fotografskem arhivu v Carigradu. Pri svojem fotografskem in videografskem delu se iz telesno naravnanega gledišča/stališča osredotoča na razmerja med kulturo, oblikovanjem in nasiljem. Razvoj znanosti, nove tehnologije, velika uničenja in rituali mu omogočajo ustvarjanje novih pomenov posledic in sprememb teh razmerij. Njegova dela so bila razstavljena v različnih galerijah, muzejih in sejmih.
 

Pogovor v okviru razstave Koža / Skin

28. feb. 2022 18:00
28. feb. 2022 18:00
Več terminov

Admission free

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI