O fenomenu starosti: Zgodbe iz domov za starejše v literaturi in Politizacija demence

Urša Marinšek: Zgodbe iz domov za starejše v slovenski literature

Predavanje raziskuje upodobitve starosti in staranja v treh slovenskih literarnih delih, katerih dogajanje se razvija v domovih za starejše občane. Ta dela razkrivajo različne perspektive staranja in načine gledanja družbe na starejše ljudi.

Reprezentacija starosti in staranja v slovenski književnosti
Če izhajamo iz pojma kulturnega staranja in ne biološkega, imamo vsaj dve pripovedi o staranju: prva je o »propadanju« in »nazadovanju« ter druga o »kljubovanju« starosti. Pripoved o »propadanju« sovpada s številnimi stereotipi o staranju (npr. krhkost, ranljivost, invalidnost, negibnost, odvisnost in demenca). »Kljubovanje« starosti pa vključuje idejo o aktivnem staranju, usmerjenem k njegovemu upočasnjevanju, da človek ne začne »propadati«. Kot so pokazali raziskovalci staranja in literarni gerontologi, lahko te kulturne reprezentacije najdemo v številnih literarnih delih. Namen prispevka je orisati literarne reprezentacije starosti in staranja v sodobni slovenski književnosti. Vpogled v reprezentacije ponujajo romani Toneta Partljiča (Dom dom, 2008), Sebastijana Preglja (Kronika pozabljanja, 2014), zbirka kratkih zgodb Barbare Hanuš (Kavni krog, 2021) in druga dela. Različne knjige, različni žanri, ki ponujajo številne poglede na starost in staranje. Knjige različno opisujejo starejše ljudi, razpravljajo o njihovi vrednosti in nemalokrat predstavljajo stereotipne oz. prevladujoče kulturne pripovedi o starejših ljudeh.

O predavateljici:
Urša Marinšek je študirala angleški jezik in književnost ter sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Trenutno je zaposlena na Centru za interdisciplinarno raziskovanje starosti in nege (Center for Interdisciplinary Research on Aging and Care) na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Sodeluje v številnih mednarodnih in interdisciplinarnih projektih, povezanih s staranjem, digitalizacijo in digitalnim učenjem. Ukvarja se z raziskovanjem reprezentacije starosti, staranja ter nege v slovenski, severnoameriški in britanski književnosti.

Dr. Dagmar Gramshammer-Hohl: Politizacija pozabljanja – Prikazi demence v sodobnem južnoslovanskem leposlovju

Južnoslovanske književnosti danes veliko pozornosti posvečajo zamolčanim in nasprotujočim si spominom na vojno in politično nasilje. V tem kontekstu zaznavamo vse večjo osredotočenost na starejše protagoniste, zlasti na osebe z demenco. Kot so dokazali Krüger-Fürhoff in sodelavci (2021), leposlovje demence ne obravnava le v smislu ahistorične bolezni, temveč jo uporablja za predstavitev travmatičnih zgodovinskih dogodkov, ki se izmikajo pomnjenju. Literarni prikazi bolezni so tako nadvse spolitizirani: demence ne obravnavamo toliko kot individualno izkušnjo, temveč kot pozabljivost družbe v zvezi z lastno preteklostjo. Na podlagi primerov iz novejšega hrvaškega, bosanskega in bolgarskega leposlovja (Jergović, Mlakić, Gospodinov) bo predavanje v kontekstu jugovzhodne Evrope analiziralo, kako se literarne pripovedi o izgubi spomina navezujejo na razprave o politiki spomina in prispevajo k njim. 

O predavateljici:
Dr. Dagmar Gramshammer-Hohl je višja predavateljica na Oddelku za slavistiko Univerze v Gradcu v Avstriji. Specializirana je za literarne in kulturne vede s poudarkom na ruskem in postjugoslovanskem leposlovju 20. in 21. stoletja, literaturi izseljencev in študijah starosti/staranja. V doktorski disertaciji je analizirala prikaze staranja žensk v ruskem leposlovju. Je urednica publikacije Aging in Slavic Literatures: Essays in Literary Gerontology (Staranje v slovanskih književnostih: eseji o literarni gerontologiji, Bielefeld, 2017). Med njenimi nedavnimi publikacijami je tudi večpredstavna zbirka esejev Foreign Countries of Old Age: East and Southeast European Perspectives on Aging (Tujina starosti: vzhodno- in jugovzhodnoevropske perspektive staranja Bielefeld, 2021), s sourednico Oano Hergenröther. Je članica projektne skupine raziskovalnega projekta »Preobrazba strahu pred staranjem v jugovzhodni Evropi: politični, družbeni in kulturni narativi demografskih sprememb«, ki ga financira Volkswagnova fundacija (2023–2027).