Umetnost in šport

Soareja
Matjaž Berger z Aleksandrom Čeferinom

V sodelovanju z Anton Podbevšek Teatrom

Uprizoritvene umetnosti delijo s športnimi igrami tudi podmeno, da so predvsem, najprej ali med drugim tudi igra, ludus {nekoč je bil na ta označevalec pripet pomen v vektorjih igre in prostora za učenje in urjenje}. 

Atletiko so njeni fani oklicali za kraljico športov, boks so romantični razplastitelji vede o moči poimenovali plemenita veščina, nogomet pa si je skozi spektakelsko funkcijo pridelal lirično sintagmo beautiful game {morda še iz časov dominacije Pelejeve ginge – neprekinjenega, ritmičnega giba telesa z ene strani na drugo – in brazilskega nogometa}. In kot pravi legenda slovenske filozofije športa, dr. Lev Kreft – »težko jo je prevesti, ker v prevodu izgubi metaforično moč: slovenščina nima pravega razlikovanja med play in game, oboje se običajno prevede kot igra, včasih pa je game tekma, ampak »lepa igra« ali »lepa tekma« ni isto kot v angleščini«. 

Kako torej misliti beautiful game? Kot plemenitost veščine ali kot lepoto izvedbe? Kot boj ali prikaz? Kot praznik? Kot tekmovanje – kot agon? Kot čast in vrlino – kot arete? Kot sintezo ali razliko med estetiko in smotrom – med estetskim in ciljnim? 

Ali pa iz predpostavk dveh uvidov, ki jih razvijata Lacan in Nietzsche. Lacan pravi: »We think we think with our brains, but personally, I think with my feet.« Ta »nogometna« trditev, izrečena 2. decembra 1975 na predavanju v Massachusettsu – misliti z nogami, seveda v njegovem horizontu meri na gibanje in stik, stik z realnim, s tezo, da mišljenje nastane ob srečanju z nečim »trdim«, z odporom realnega in da telo sodeluje pri produkciji pomena, »noge« pa lahko tako razumemo kot metaforo za subjektovo umeščenost v realno telesa in užitka {jouissance} … Zato je lahko beautiful game Arhimedova točka užitka tistega, ki {se} igra – homo ludens / – in tistega, ki je skozi užitek igrajočega interpeliran – gledajočega, kar množi in perpetuira spektakelsko funkcijo. Nietzsche pa v Tako je govoril Zaratustra pravi: »Kdor se hoče naučiti letati, se mora najprej naučiti stati in hoditi in tekati in plezati in plesati: letenja si ne priletaš!! Ta Nietzschejev filozofski in športni diskurz – discursus, ki med drugim pomeni tudi »tek sem ter tja« razvija z gestusom, da se učenje, da znaš stati, hoditi, teči, plezati, plesati vzpostavlja, sesuva, niči ter gradi s preizkušanjem in spraševanjem o njegovi hoji in poti, ki – kot pravi – je za vsakogar singularna.

Nogomet, beautiful game, igra »mislečih z nogami« in s pravili, ki se spreminjajo, s tehnologijami, ki jo spreminjajo, s taktiko, ki se spreminja, s strategijo, ki variira s shemami, ki jo omejuje in razmejuje … Kje ostaja nogomet v domeni homo ludens, kje in kako pa postaja tehnološka reprezentacija in preobrazba igralcev v kiborge, ki ne igrajo igre, ampak shemo – za zmago, trenerja, kapital, kapitalskih korporacij, ki jih spreminjajo v blaga za prodajo, ki v zvezdniškem sistemu kot simptomatska praksa reprezentirajo vse družbeno-ekonomske zakonitosti globalne postindustrijske družbe. Kako v tem kontekstu postaviti vrednote, kreposti, identitete, ki razmejujejo onkraj dobrega in zlega vprašanja rasizma, nacionalizmov, verske netolerance, enakopravnosti spolov, za katere se hkrati nogomet vseskozi bori? Ali je šport umetnost oz. kako misliti razliko med obema glede na status v vsakdanjem življenju?

O tem bo pri izviru potekala soareja z Aleksandrom Čeferinom, predsednikom krovne evropske nogometne zveze – UEFA.

Aleksander Čeferin, angažirani intelektualec, vrhunski pravnik in športnik s strastjo, ki se neprestano bori za zaščito bistva nogometa – igralcev nogometne igre in igre kot pojem ludus – je v inavguralnem predsedniškem nagovoru na 12. izrednem kongresu UEFA v Atenah 14. septembra 2016 med drugim izpostavil – »da bomo spodbujali, varovali in razvijali nogomet«, aprila 2021 pa ob preprečitvi nastanka evropske superlige obsodil »pobudo skupine pohlepnih in sebičnih interesnih skupin« ter poudaril, da »nogomet pripada navijačem« in »da ni naprodaj«. Kot strasten in izjemen borec socialnih in humanitarnih politik je bil Aleksander Čeferin novembra 2017 izvoljen za predsednika Fundacije UEFA za otroke – organa, ki podpira humanitarne projekte po vsem svetu, ki z nogometom spodbujajo in krepijo otrokove pravice …

Matjaž Berger