Trajanje: 90 min

Zlatko Kaučič, avtor glasbe; Jošt Drašler, kontrabas; Anton Lorenzutti, električna kitara; Jure Boršič, klarinet; Gal Furlan, tolkala; Ana Geršak in Iztok Osojnik, naracija 

Na predvečer rojstnega dne Srečka Kosovela v Klubu CD pripravljamo prav poseben dogodek pesniku v čast. Slovenski tolkalec in skladatelj Zlatko Kaučič je za izhodišče vzel Kosovelove pesmi, katerih prevladujoči motiv je kraška pokrajina. Najobsežnejši del Kosovelovega pesništva govori o Krasu, zaradi česar ga imenujemo »lirik Krasa«. Tu srečujemo impresije, ki pogosto preraščajo v prispodobo narodne ogroženosti, motive, v katerih je upodobljena ljubezen do matere in dekleta, ter izpovedi, v katerih se tudi že oglaša slutnja smrti. Tako na Kosovela kot na Kaučiča je mejno območje pustilo neizbrisen pečat. Ob glasbi bosta Kosovelovo poezijo interpretirala Ana Geršak in Iztok Osojnik. Projekt je konec januarja izšel pri založbi Zvočni izviri.

Radka Denemarková v svojih literarnih delih odpira vprašanja identitete, spomina in notranjih napetosti sodobnega človeka. Njeno pisanje je izrazno močno in večplastno, prežeto z občutkom za jezik, simboliko in čustveno intenzivnost. Njene zgodbe se gibljejo na presečiščih osebnega in družbenega, izrečenega in zamolčanega. Literatura pri Denemarkovi ni zgolj pripoved, temveč prostor soočenja – z zgodovino, s sedanjostjo in z vprašanji, ki ostajajo odprta.

Miljenko Jergović je pripovednik, ki z izjemnim čutom za podrobnosti ustvarja zgodbe o ljudeh, zaznamovanih s časom, v katerem živijo. Njegov slog odlikujeta bogat jezik in pripovedna širina, kjer se prepletajo spomin, izkušnja in domišljija. V njegovih delih se intimne usode posameznikov razširjajo v širši družbeni prostor, pripoved pa pogosto preseže okvire literature in vstopa v dialog z drugimi oblikami pripovedovanja.

Anders Røine, glas, kitara, langeleik, ustna harfa; Hans Kjorstad, violina, sintetizator, glas; Rasmus Kjorstad, violina, oktavna violina, langeleik, glas; Magnus Skavhaug Nergaard, bas; Hans Hulbækmo, bobni, tolkala, sintetizator, ustna harfa, glas

Ko poslušaš uvodni komad z drugega albuma skupine Reolô, Dystopi Delete, si zlahka predstavljaš, kako so vikingi pristali ob afriški obali in ob raziskovanju Sahare naleteli na Tuarege ter z njimi odigrali seanso ob pitju čaja. Zapeli so jim v norveščini in se zraven še zavrteli, tako kot se še danes zna mlado in staro na norveških folk veselicah. 

Toda od tam se hitro poberejo in na poti nazaj obiščejo še fidlerje v novem svetu ter se vrnejo v domovino, kjer godejo vsaj tako dobro kot čislani norveški jazzisti, ki se jih ob vseh njihovih dobrotah ne moremo najesti. A meje med norveškim folkom in jazzom so že od nekdaj na trhlih nogah, drugače prosljavljenega bobnarja Hansa Hulbækma ne bi poslušali v jazzovskih projektih (npr. Atomic) ter ta ne bi lani z Mari Kvien Brunvoll in triom Moskus nastopil na Drugi godbi, še manj pa bi igral alternativni folk v bendu Reolô. Da ne bo pomote, vse povedano je sodobni norveški folk in v bendu najdemo tudi osebke z doktoratom iz tradicionalnega igranja in petja. 

Nas zanima, kako bo na koncertu, kajne? Očividci (tudi iz Slovenije) pravijo, da boljšega koncertnega benda danes na Norveškem skoraj ni mogoče najti. Še več: zadnje novice s severa celo pravijo, da se okrog benda ustvarja kultno ozračje in da norveška mladež zamuja v šolske klopi, ker je prejšnji večer preveč žurala na Reolô. Da ne bo vse tako prešerno: Reolô znajo biti tudi temačni, tako kot norveški zimski dnevi in obenem navdušijo še kakšne pristaše Velvet Underground, še bolj pa fene The Dirty Three. Za vse bo torej poskbljeno. Ampak če hočete biti tako kul, kot je ta hudičevo dobri bend, boste v sredo zvečer pač šli malo pozneje spat. Tako kot tam gori.

Irena Z. Tomažin, glas, šruti, diktafon; Andraž Mazi, kitara; Jana Beltran, kitara, glas; Vesna Godler, bas, glas; Samo Kutin, simfonij (hurdy gurdy), glas; Jure Vlahovič, zvok

Irena Z. Tomažin je ena najbolj prepoznanih vsestranskih slovenskih umetnic doma in v tujini. Z Drugo godbo jo povezuje njen glas, bolje rečeno vokaliziranje, še posebno v projektu Crying Games, ki je postal eno njenih najbolj prepoznavnih del. Njen prvi nastop na festivalu sega v leto 2012, sedem let pozneje pa je predstavila iT: Another Crying Game. In če smo bili takrat priče solo projektu, nas preobrazba projekta, kot ga slišimo na lani izdanem albumu, navduši. 

Pravzaprav ne gre več za projekt, temveč za zaključeno avtorsko delo, ki je plod dolgoletnega raziskovanja glasu, besedila, zvoka. Zdi se, da je umetnica eksperiment popolnoma razprla, ga osvobodila napetosti, da bi dala prostor žlahtnosti in le navidezni preprostosti. Na novo ga povzdigne kot globoko izpovedno kantavtorsko doživetje, v predstavi, ki je obdana s popolnimi zvočnimi finesami. Za to je potrebovala pomoč izurjenih glasbenikov in producenta, tako v končni izvedbi kot znotraj ustvarjalnega zvočnega procesa. In res se sliši, da je Another Crying Band dobil posebno vlogo predvsem v komadih, zapetih v slovenščini, pri katerih se iT še najbolj navezuje na svoj izvor, medtem ko se pri pesmih v angleščini že spogleduje s sodobnimi izzivi prefinjega folka. 

Ireno Tomažin bi bilo krivično umeščati v kakšne primerljive mednarodne kontekste, ko je že sam njen opus kontekstuiziran v samosvojost izraza, zasidranega v njenem glasu. To je referenca sama zase pa tudi za nadgradnjo zvočnega zapisa. Neizmerno nas veseli, da bomo to lahko že slišali na Drugi godbi, ko bo iT's Another Crying Game zaživel kot kvintet. In kot takšen ne bi mogel zasesti drugega kot oder koncerta ob odprtju festivala.
 

Andrej Hrvatin & Žiga Golob (SI) 
Žiga Golob, kontrabas; Andrej Hrvatin, tolkala, piščali 

Spektral, prvenec dueta kontrabasista Žige Goloba in tolkalca Andreja Hrvatina (Nimetu), raziskuje meje improvizacije in kompozicije. Njun skupni glasbeni izraz se je oblikoval skozi daljše obdobje, preučevanje navdihov in raziskovanje zvokov kontrabasa, tolkal, piščali ter drugih  tradicionalnih instrumentov. 

Projekt je plod dolgoletnega sodelovanja in prejšnjih raziskovanj v projektu MONOLIT, v katerem sta se glasbenika podala v raziskovanje drone glasbe in spektralizma. Album združuje vplive jazza, minimalizma, sodobne umetniške in tradicijske glasbe. Glasba je spontana, iskrena in odprta za vse poslušalce, obenem pa presega žanrske okvire.

Cerys Hafana (GB) 
Cerys Hafana raziskuje globine zvoka in odkriva neznane kotičke valižanske glasbene tradicije. Na tretjem albumu Angel poglablja minimalizem, tradicionalno in avant-folk glasbo ter svoj glavni instrument – valižansko trojno harfo. Album prepleta vokalne skladbe (v celoti v valižanščini) z izrazitimi instrumentalnimi odlomki, ki ustvarjajo čarobno zvočno pokrajino.

Hafana je znana po inovativnem, eksperimentalnem pristopu k harfi, ki jo obdeluje z nenavadnimi tehnikami, ter po spajanju vplivov valižanske tradicije, jazzovskih prijemov in sodobnih folk stilov, vključno z bretonsko plesno glasbo. Navdih za naslovno skladbo Angel prihaja iz valižanske ljudske pripovedke o starcu, ki zaspi za 350 let ob angelovem petju. Hafana s subtilno igro harfe, glasu in saksofona ustvarja zvočne slike, ki so hkrati čarobne, čustveno prisotne in presenetljivo inovativne – pravo doživetje za vsakega poslušalca.
 

Trajanje: 90 min

Teo Collori, kitara; Jaka Krušič, bas; Pavel Čebašek, bobni

Teo Collori in Jaki Potezi sta sveža glasbena zasedba, oblikovana ob koncu leta 2024 iz spontanega navdiha in želje po ustvarjanju v formatu, ki ga je Teo dolgo nosil v sebi, a se ga hkrati tudi rahlo bal – klasični kitarski trio. Tako je nastal trio treh vrhunskih glasbenikov, ki se ne pustijo omejevati z žanrskimi okviri. Poleg Tea na kitari trio sestavljata še Jaka Krušič (bas) in Pavel Čebašek (bobni). Čeprav gre za kitarski trio v klasični postavi, se zasedba brez zadržkov podaja v različne glasbene svetove – od funka, flamenka, swinga in reggaeja pa vse do hip hopa in countryja. Njihov program je raznovrsten, energičen in natančno aranžiran, z močno avtorsko noto in obilico improvizacije. Novi trio Tea Collorija ni le projekt tehnično izvrstnih in izrazno močnih glasbenikov, temveč predvsem iskreno glasbeno druženje, ki se na odru izraža skozi svobodo, humor in glasbeno zvedavost.
 

Pogovor vodi: Sonja Polanc

Vabljeni na srečanje s hrvaškim pisateljem Slobodanom Šnajderjem. Njegova gostiteljica bo prevajalka, scenaristka in igralka Sonja Polanc, izhodišče njunega pogovora pa Šnajderjev roman Angel izginjanja, ki je izšel v kultni zbirki Moderni klasiki Cankarjeve založbe. 

Avtor v večplastni pripovedi prepleta osebne in kolektivne zgodbe 20. stoletja. Osrednja nit romana je usoda Anđe Berilo, dekleta s podeželja, ki pride v Zagreb služit, a se že kmalu pridruži ilegalnemu protifašističnemu gibanju, gre v partizane in ostane zvesta svojim idealom tudi po vojni – čeprav jo ta zvestoba pripelje na Goli otok.

Zgodba odpira vprašanja o tem, kaj pomenijo svoboda, pravičnost in enakost, kako se ideali spopadajo z resničnostjo in zakaj revolucije pogosto požrejo prav svoje otroke. V romanu naletimo tudi na galerijo resničnih zgodovinskih osebnosti – od Pavelića, Tita, Nazorja, Hebranga, Popovića, Rankovića, Đilasa in Kardelja do Stepinca –, kar delu daje dodatno razsežnost.

Slobodan Šnajder (1948), eden najpomembnejših sodobnih hrvaških dramatikov, prozaikov in publicistov, je prejemnik številnih nagrad, njegovo delo pa je prevedeno v več jezikov in cenjeno tako doma kot v tujini.

Tekmovanje novega slovenskega samospeva je različica ameriškega tekmovanja songSLAM, ki se je začelo leta 2015 v New Yorku ter se razširilo v ZDA, Veliko Britanijo in Kanado. spevSLAM je priložnost za nove skladatelje in izvajalce klasične glasbe, da premierno predstavijo nove samospeve. Vsaka skupina (skladatelj z izvajalci) bo predstavila nov samospev, ki naj ne preseže petih minut in je izveden v slovenskem jeziku.

Občinstvo – v tradiciji SLAMa – glasuje za svoje favorite in podeli denarne nagrade. To bo že šesto tekmovanje po vrsti.

Več: www.spevslam.si.

Program in glasbene skupine (skladatelj–pevec–pianist oz. skladatelj/pianist–pevec):

Barčica po morju plava (ljudska)
Andraž Babšek, Enej Fürst

Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (Andrej Rozman Roza)
Maj Brinovec, Teja Saksida, Lovorka Nemeš Dular 

Glej, ati, glej! Vozim kolo! (Matic Dokler)
Matic Dokler, Ema Pavlič

K brezi (Barbara Gorišek)
Barbara Gorišek, Eva Kokot

Majska romanca (Kajetan Ković)
Domen Gvozdanović, Brina Vuković, Ana Pučnik 

Meglena uspavanka (Barbara Kobal)
Barbara Kobal, Kaya Tokuhisa, Beata Ilona Barcza 

Misel moja (Ljubka Šorli)
Andreja Konjedic, Marjetka Luznik Brezavšček 

Slišiš…? Zvoni nekje v daljavi. (Pavel Lopatin)
Pavel Lopatin, Maria Rozhenko, Oleksandra Nomer 

Ob uri brezupa (Oton Zupančič)
Jurij Mušič, Andreja Miknić, Jan Rener 

Slovenščina danes (Štefan Miljević)
Marko Petrušič, Miha Lampič 

Večerni hlad (Srečko Kosovel)
Blaž Pirnat, Vitan Furlan Sketelj, Marie Tuhtan 

Solza (Jože Udovič)
Nejc Poljanec, Tilen Udovič, Lucia Lorenzutti

Masterchef (Marko Rijavec)
Samo Vovk, Gaja Sorč, Vita Kovše 

Ob vstopu v novo leto svet pretresa vse večji nemir. Izrael je nadaljeval bombardiranje Gaze, s čimer se je še povečalo trpljenje palestinskega civilnega prebivalstva, ki živi v katastrofalnih razmerah. Hkrati se je svetovno politično prizorišče pogreznilo v še večjo nestabilnost, ob novih imperialističnih potezah in uporabi vojaške sile. Nekaj dni pozneje so izraelske sile v napadu na Univerzo Birzeit na zasedenem Zahodnem bregu ranile enajst palestinskih študentov – pet neposredno s strelnim orožjem –, medtem ko je bilo na kampusu prisotnih več tisoč oseb.

Ob odzivu na te dogodke bosta 25. februarja Slovenijo prvič obiskali najvidnejši palestinski osebnosti – filozof Abdaljawad Omar in antropolog Basil Farraj, oba profesorja na Univerzi Birzeit.

V Cankarjevem domu bosta s Srećkom Horvatom razpravljala o trenutnih razmerah na zasedenem Zahodnem bregu, o palestinskem položaju in uporu ter o tem, kako okupacija preoblikuje človekovo subjektivnost, mišljenje in umetniško izražanje.

Nujna razprava bo na stičišču politike, filozofije in umetnosti.

Palestinski pisatelj Abdaljawad Omar živi v Ramali. Je izredni profesor na Oddelku za filozofijo in kulturne študije na Univerzi Birzeit, kjer poučuje in raziskuje politično teorijo, dekolonialno misel in intelektualno zgodovino palestinskega odpora. Redno objavlja eseje in članke v medijih, kot je Mondoweiss, ter sodeluje v mednarodnih razpravah o kolonializmu, odporu in politiki na Bližnjem vzhodu.

Basil Farraj je direktor Inštituta za mednarodne študije Ibrahim Abu Lughod in docent na Oddelku za filozofijo in kulturne študije Univerze Birzeit. Svoje raziskovanje usmerja v presečišča spomina, upora in umetnosti zapornikov ter vseh žrtev nasilja. Znanstvene raziskave opravlja v različnih državah, med drugimi v Čilu, Kolumbiji in Palestini.

Filozof Srećko Horvat je skupaj z novinarko Patricijo Maličev sokurator Kritičnega kabareta in avtor knjig, kot so After the Apocalypse, Poetry from the Future, The Radicality of Love in What does Europe Want? s Slavojem Žižkom. Članke objavlja v občilih, kot so New York Times, Guardian, Der Spiegel, Newsweek, Al Jazeera, Jacobin. Je eden od soustanoviteljev gibanj DiEM25, Progressive International in ISSA – »Škola autonomije«.