Podelitev literarne nagrade mira
V sodelovanju s Slovenskim centrom PEN

Mitja Rotovnik je bil vse od ustanovitve leta 1982 do upokojitve leta 2014 generalni direktor osrednje slovenske kulturne ustanove in oster kritik slovenske kulturne realnosti. Z Mitjem Čandrom bosta osvetlila njegova prizadevanja pri gradnji in delovanju Cankarjevega doma, ki je vse do danes raznovrstna in edinstvena slovenska kulturna ustanova, ob tem pa bosta odstirala tudi zagate slovenske kulturne politike od socializma do danes. Cankarjev dom je še danes zgodba o uspehu, ki nikakor ni samoumevna.

V sodelovanju z založbo Beletrina

Noches de Tablao: Nomad
Avtor glasbe, izvajalec: Jošt Lampret

Nomad je suita za bas kitaro in kontrabas solo, ki predstavlja popotovanje skozi različne glasbene stile in kulture, s katerimi se je skozi leta ustvarjanja srečal ter se v njih naselil kontrabasist in baskitarist Jošt Lampret.


Electric Trio
Miron Rafajlović, trobenta; David Sancho, klaviature; Michael Olivera, bobni; Urška Centa, ples

Miron Rafajlović je trobentač, večinštrumentalist in skladatelj, rojen v Sarajevu. Navdih črpa iz balkanskih korenin in folklornih elementov Sredozemlja ter jih izvirno in občuteno spaja z moderno jazzovsko glasbo. Program Electric tria sestavljajo skladbe z albuma Mediterranean Soul, glasbenikom pa se na odru pridružuje plesalka Urška Centa.

Vstop po predhodni registraciji na naslovu http://www.zavod-ips.si/ 

Ha Suyean, kajagum; Hwang Hyeyoung, komungo


V tem stoletju smo priče eksploziji korejske glasbe različnih glasbenih zvrsti, večinoma v povezavi z njihovo tradicijo. Tako smo tudi v Ljubljani spoznali najbolj uspešne in v svetu prepoznane umetniške izvajalce, kot so Jambinai, Tori Ensemble, Black String in Park Jiha. Duo Dal:um nadaljuje to tradicijo in se celo ponaša z izdajo albuma za Taktil v okviru založbe Glitterbeat. 

Dal:um poustvarja na najbolj prepoznavnih tradicionalnih korejskih strunskih glasbilih, kajagumu in komungu. Vse od ustanovitve leta 2018 iščeta nove odtenke izraznih možnosti teh starodavnih kordofonov. Umetnici v svojstveni interpretaciji svobodno eksperimentirata in posodabljata zvok glasbil. Čeprav sta si kajagum in komungo na videz morda podobna, zvenita povsem različno. Njuni zgradba in barva tona sta popolnoma drugačni, igranje pa zahteva drugačno tehniko. Ob skupni igri svilnate strune zapojejo v izbranem, prevzemajočem zvenu, ob slikanju eteričnih zvočnih prostranosti.

Ime Dal:um lahko prevedemo kot »predano sledenje cilju« ter zaznamuje glasbeno zavzetost umetnic v povezovanju tradicionalne in eksperimentalne prakse. Z inovativnimi poustvaritvami in novim videnjem tradicije glasbenici v dialoško sozvočje postavljata močno energijo in glasova korejskih glasbil. 

Glasbenici prihajata v Ljubljano v okviru evropske turneje, ki sta jo začeli v znamenitem Barbicanu v Londonu.
 

Letna članska izkaznica Cankarjevi torki
Zagotovite si prihranek in klubske ugodnosti:
– 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov
– rezervacijo vstopnice do petnajst minut pred koncertom, če obisk napoveste vsaj dan prej na E vstopnice@cd-cc.si
– 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta in Jazz festivala Ljubljana
– žrebanje dobitnika brezplačnega kompleta vstopnic za Jazz festival Ljubljana

Cena članske izkaznice 20 EUR
Veljavnost članske izkaznice je leto dni od nakupa; izkaznica ni prenosljiva.

Chango Spasiuk, harmonika; Marcos Villaba, kitara, tolkala, glas; Pablo Farhat, violina; Diego Arolfo, kitara, glas
 

O Changu Spasiuku lahko govorimo samo v presežnikih. Je eden najuspešnejših argentinskih in latino glasbenikov tega stoletja, ki je s svojo glasbo in igranjem harmonike osrečil številne duše po vsem planetu. Pri nas, vedno znova v Cankarjevem domu, bo nastopil tretjič. 

Je vodilni promotor zvrsti chamamé, ki je nastala v spoju staroselskega sveta in stare celine ter vsebuje široko paleto podzvrsti. Gre za tradicionalno, podeželsko godbo, ki jo izvajajo skupine od dveh do petih glasbenikov, instrumentarij pa vključuje harmoniko ali bandoneon, violino, kitaro, cajon in včasih tudi kontrabas. Ta ritmična in živahna glasba se poje ali recitira, izraža pa občutja deželanov: lepota pokrajine, ljubezen, nostalgija, trdo in neizprosno življenje ...
Čeprav del argentinske folklore je ta za ples primerna glasba pogosto premalo cenjena; nekaj odličnih umetnikov njeno pestrost ohranja doma in na tujem. In Chango Spasiuk je eden izmed njenih gorečih zagovornikov.

Changov oče violinist in brat, kitarist in pevec, sta v domačem kraju igrala na svatbah in plesih. Prvo harmoniko je pri dvanajstih letih prejel v dar od staršev. »Harmoniko sem se naučil igrati brez enega obiska konservatorija,« pravi. »Vse od dne, ko mi je oče podaril prvo glasbilo, ga nisem prenehal igrati.« Kmalu prepoznan kot virtuoz, bi se Chango Spasiuk  lahko odločil za kariero lokalnega glasbenika in se tako dostojno preživljal. Namesto tega pa ga je glasbena radovednost vodila v preizpraševanje umetniškega sloga ob spoštovanju tradicije. Danes je redni gost na nastopih argentinskih rock zvezdnikov in po vsem svetu gostuje kot umetnik, ki je presegel kliše Argentine kot zgolj dežele tanga.

Na vsakem nastopu navdušuje občinstvo, strokovno javnost in kritike. Njegovi koncerti ponujajo izkušnjo tako umetnika kot človeka, glasbenika, ki uživa popolno umetniško svobodo in čigar skladbe s prehajanjem v absolutno univerzalnost presegajo celo avtorjeve lastne meje. V zadnjih dveh desetletjih je posnel približno deset samostojnih albumov. Oktobra 2013 je v Teatru Colon v Buenos Airesu (Kolumbovo gledališče – slovita operna hiša v prestolnici Argentine s tri tisoč petstotimi sedeži) pred razprodano dvorano posnel koncertni album (LP). Chango Spasiuk mednarodno glasbeno uspešno pot razvija v želji deliti še nerazkrite skrivnosti svoje glasbe: kot njeno poosebljenje jo podaja s sodobnostjo, inovacijo in visokimi standardi.

***

Od 27. septembra naprej lahko abonma Glasbe sveta vpišete s spremenjenim programom: ker je koncert gvatemalske pevke in kitaristke Gaby Moreno (19. oktobra) razprodan, je nadomestni abonmajski koncert argentinskega harmonikarja Changa Spasiuka 18. oktobra.

Dvojni koncert

rouge-ah: Urška Preis, harfa, elektronika
Tortuga Alada: Violeta Garcia, violončelo; Maria »Mange« Valencia, saksofon,
klarinet

Urška Preis je glasbenica in vizualna umetnica, ki deluje tudi kot kuratorka in piska. Kot harfistka in skladateljica se solistično udejstvuje pod psevdonimom rouge-ah, v dvojcu II/III, fluidni zasedbi Zhlehtet in v eksperimentalnem kvartetu Sujevera. Svojo umetnostno in ustvarjalno strategijo gradi skozi izrazito intermedijsko delovanje, najraje v prepletu feminističnih teorij in praks. Vidno je nastopala na nekaterih naših pomembnih festivalih, npr. Sonica in Jazz festivalu Ljubljana (kot harfistka v zasedbi Fire! Orchestra Ljubljana).

La Tortuga Alada (»krilata želva«) je namišljena žival posebne anatomije, skrivnostno bitje, ki v neprestanem gibanju, nemirnem drobencljanju, obenem doseže breztežnost. Po navdihu teh antipodov je bil leta 2017 s preseganjem rigoroznosti jazza in sodobne komorne glasbe, ob raziskovanju meja improvizirane glasbe in instantne kompozicije, zasnovan glasbeni projekt kolumbijske saksofonistke in klarinetistke Maríe Valencia in argentinske violončelistke Violete García. 

V tem prostoru prostih oblik, drznih zvočnih krajin in dialogov v stvarnem času je leta 2018 v kolumbijski Bogoti nastal album Cuadernos de Viaje No 1 (Discos Chichigua). Med 2018 in 2020 sta umetnici gostovali po koncertnih odrih latinskoameriškega eksperimentalnega prizorišča (mdr. V Roseti, Buenos Aires, in Matik-Matik, Bogota). Med pandemijo sta posneli drugi album Cuadernos de viaje No 2, novo raziskovanje spontane glasbe, razpeto med melanholično razpoloženje, burne izmenjave in zvočne vinjete, ki v spomin prikličejo glasbeno podlago ekspresionističnih kratkih filmov.

Letna članska izkaznica Cankarjevi torki
Zagotovite si prihranek in klubske ugodnosti:
– 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov
– rezervacijo vstopnice do petnajst minut pred koncertom, če obisk napoveste vsaj dan prej na E vstopnice@cd-cc.si
– 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta in Jazz festivala Ljubljana
– žrebanje dobitnika brezplačnega kompleta vstopnic za Jazz festival Ljubljana

Cena članske izkaznice 20 EUR
Veljavnost članske izkaznice je leto dni od nakupa; izkaznica ni prenosljiva.
 

Odlomek iz knjige
Kot otrok sem nekoč v roke dobil babuško. Spomnim se tihega začudenja, ko sem jih odpiral in občudoval urejenost, s katero sedajo druga v drugo. Nismo taki. Odpremo si zunanjo plast in zagledamo nered, mesta duhov in prekipevajoče metropole, vse, kar smo bili, kar smo in kar smo si želeli postati, kar so drugi želeli za nas, sledi rok vseh arhitektov, ki so nas oblikovali, prepredene z ovijalkami pozabljene džungle. Vmes čaka vse tisto, kar bi morali dokončati, pa nismo mogli, zmogli ali smeli.
 
Čaka in nas pogreša, kdaj ga ponovno obiščemo, zaključimo in se od njega poslovimo. 

Čaka in samo včasih zbrbota na površino in nas opozori na svoje čakanje. 

Če ga ignoriramo, prihaja vedno močneje. Začne kot Lassie, konča kot pošast. 
 

Gregor Zorc in Matej Recer, izjemna pripovedovalca zgodb, nas igrivo potisneta v vrtinec različnih časovnih obdobij, osebne zgodovine, zgodb staršev, znancev in neznancev. Intimno pripoved naslonita na grozote druge svetovne vojne, ki se bijejo z mirno podgorjansko domačnostjo, strategije preživetja v Jugoslaviji s svetovljanskostjo globalnega kapitalizma, vaško solidarnost z urbanim nezaupanjem, življenje s smrtjo. Koliko razočaranj potrebujemo za pravo ljubezen; koliko strahu, da zberemo pogum za soočenje z neznanim; koliko sovraštva moramo premagati, da začnemo spravo; kolikokrat nam mora spodleteti, da najdemo svojo moč; koliko izgub moramo preživeti, da smo srečni; kolikokrat moramo oditi, da prispemo; in koliko smrti je potrebnih, da lahko živimo?
 

Trije bratje Mrnjavčeviči že tri leta zidajo grad Skadar na Bojani, pa niso zgradili niti temeljev. Kar zgradijo čez dan, jim čez noč strašna vila razruši. Šele takrat bo stal grad, kakor pove vila, ko bodo v njegove temelje zazidali žensko.

Najbolj znano različico te epske pesmi je, kot mu jo je zapel stari Raško iz Hercegovine, zapisal in leta 1815 objavil folklorist Vuk Karadžić. Jakob Grimm jo je označil za eno najbolj ganljivih pesmi vseh narodov in časov ter jo poslal Goetheju, ki pa je bil zgrožen nad barbarskostjo motiva. Ep je doživel številne avtorske prepesnitve in upodobitve ter se še vedno kot odmev pojavlja v zgodbah in govoricah. Njegova vsebina očitno ostaja čudno in trpko aktualna tudi danes.