Dr. Slavoj Žižek in dr. Mladen Dolar bosta predstavila svoji novi deli, ki sta izšli pri Društvu za teoretsko psihoanalizo. Dr. Slavoj Žižek bo spregovoril o knjigi Krščanski ateizem, dr. Mladen Dolar pa o Že spet, še vedno. Dogodek bosta odprla vsak s svojim uvodnim komentarjem, temu pa bo sledil moderiran pogovor, ki ga bo vodila dr. Alenka Zupančič.
 

Krščanski ateizem
Osnovna teza knjige je, da pot do dialektičnega materializma vodi skozi izkušnjo krščanstva. Pri Žižkovem pojmu izkustva ne gre za duhovno razodetje, temveč za samo logiko materialistične misli, ki jo natančneje razdela. Afirmacija krščanske teologije gre z roko v roki z njeno dekonstrukcijo. Pri tem se avtor dotakne različnih topik, od budistične misli, politične subjektivnosti, kvantne fizike, umetne inteligence in klepetalnikov ali chatbotov.

Že spet, še vedno
Knjiga Že spet, še vedno jemlje za eno osrednjih izhodišč delo Samuela Becketta. Že sam naslov odraža beckettovski duh, ki napotuje na vztrajanje in nadaljevanje kljub vsem oviram. Avtor vztraja pri kritični misli, ki je v zadnjih desetletjih doživljala poraze enega za drugim. Prav tako vztraja pri psihoanalizi, ki se sooča z veliko krizo, ter pri kritični dediščini modernizma, ki tone v pozabo. Knjiga se zavzema za prevratno politično agendo, ki je v sedanjem stanju sveta bolj nujna kot kdajkoli prej, a hkrati deluje bolj nemogoča kot kadarkoli. Filozofija in literatura, ki ju avtor ceni, sta tu na skupni fronti, združeni v prizadevanju za napredek in preobrazbo.

Nastopili bodo ugledni domači in tuji raziskovalci, kot so Tomaž Toporišič, Blaž Lukan, Aldo Milohnić, Hrvoje Ivanković, Aleksandra Jovičević, Janez Pipan, Alja Predan, Sebastijan Horvat in Gašper Troha. 
 

Zgodovina slovenskega in jugoslovanskega gledališča druge polovice 20. stoletja je usodno povezana z dramatikom in režiserjem Dušanom Jovanovićem. Rojen je bil leta 1939, tik pred drugo svetovno vojno, v družino z grškimi, nemškimi, hrvaškimi in srbskimi koreninami. Zgodnje otroštvo je preživel v Skopju in Beogradu ter se pozneje z očetom preselil v Slovenijo. Prišel je od zunaj, kot tujec, ki je postal gledališki reformator in drzen dramatik. Gledališče je zaznamoval z nenehnim iskanjem novih načinov uprizarjanja in intelektualnim provociranjem. Najprej v Študentskem aktualnem gledališču, nato v Eksperimentalnem gledališču Glej in Gledališču Pupilije Ferkeverk. Največji pečat je pustil v Slovenskem mladinskem gledališču, ki ga je vodil med letoma 1978 in 1985. Uveljavil se je tako pri nas kot v vsej nekdanji Jugoslaviji, saj je režiral tudi v Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni, pa tudi v tujini.

Vzporedno z gledališko režijo so nastajale njegove drame. Norci so bili uvrščeni na repertoar Odra 57, enega od prvih povojnih eksperimentalnih gledališč, vendar zaradi ukinitve niso bili uprizorjeni. Toda Jovanović ni odnehal. Uprizorili so jo sedem let pozneje v SLG Celje. Uveljavil je eksperimentalno gledališko pisavo, npr. z Znamke, nakar še Emilija in tudi obračunal z eksperimentom v Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka. Konec sedemdesetih let je postavil temelje politični dramatiki, ki pa je bila krvavo osebna, z Osvoboditvijo Skopja in Karamazovimi. Odpiral je tabu teme in z njimi polnil gledališke dvorane od Avstralije do Združenih držav Amerike.

Preobrazil je jugoslovansko gledališče in Josip Vidmar, ki je te nove pojave zavračal, ga je uvrstil med skupino kulturnih teroristov (Dušan Jovanović, Ljubiša Ristić, Janez Pipan, Slobodan Šnajder, Rudi Šeligo ...). Bil je vsestranski intelektualec, ki je svoje gledališko delovanje dopolnjeval z eseji o družbeni stvarnosti, pozneje tudi s pesmimi in prozo. Kot profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani je navdihoval naslednje generacije gledališčnikov. Želel si je postaviti uprizoritev na Plečnikovem stadionu v Ljubljani, kar mu ni uspelo, a kaže na njegovo prepričanje, da je treba nenehno sanjati o nemogočem.

Vsestranskost in drznost Dušana Jovanovića bo skušala predstaviti razstava o njegovem življenju in delu z naslovom Dušan Jovanović – kulturni terorist, ki jo bodo dopolnjevali številni spremljevalni dogodki. Najprej znanstveni simpozij, ki ga bo Slovenski gledališki inštitut pripravil ob izdaji prve obsežne monografije o Jovanovićevem delu. Nastopili bodo ugledni domači in tuji raziskovalci, kakršni so Tomaž Toporišič, Blaž Lukan, Aldo Milohnić, Hrvoje Ivanković, Aleksandra Jovičević, Janez Pipan, Alja Predan, Sebastijan Horvat in Gašper Troha. Zvrstile se bodo projekcije filmov o njegovih uprizoritvah, ki so bili posneti v Sloveniji, Makedoniji in v Avstraliji, pripravili pa bomo tudi pogovorni večer z njegovimi sopotniki, med katerimi so legendarni igralci in režiserji: Rade Šerbedžija, Ljubiša Ristić, Milena Zupančič in Boris Cavazza.

Dr. Gašper Troha
 

Z avtorjem se bo pogovarjala dr. Svetlana Slapšak. 

Aleksandar Hemon je priznani bosansko-ameriški avtor, esejist in scenarist, rojen leta 1964 v Sarajevu. Doštudiral je v Sarajevu, magistriral pa v ZDA na Northwestern University. Od leta 1992 živi v ZDA. Najbolj znan je po romanih Nowhere Man (2002) in The Lazarus Project (2008) ter kot soscenarist filma The Matrix Resurrections (2021). Je prejemnik številnih uglednih nagrad in pogosto objavlja v The New Yorkerju, pisal pa je tudi za Esquire, The Paris Review, The New York Times in sarajevsko revijo BH Dani. Hemon je trenutno profesor kreativnega pisanja na Univerzi Princeton. Pod glasbeni projekt Electronica se podpisuje s »Cielo Hemon«. 

V slovenščino so prevedena njegova dela: Projekt Lazar (2010, Modrijan), Knjiga mojih življenj (Modrijan, 2013), Vprašanje Bruna (Goga, 2019) in To ni zate (Goga, 2023). Vsa dela je prevedla Irena Duša.

Iz zgodnjega otroštva se Aleksandar Hemon spominja predvsem kina in filmov, posebej prvega, ki ga je videl, Bitka na Neretvi. Njegov oče je kot strokovnjak Energoinvesta veliko potoval, Aleksandar je z družino bival tudi v Afriki, v Zairu. Kot veliko drugih je družina imela vikend na Jahorini, kjer je oče, namesto uživanja miru, vedno nekaj delal: otroci pa so med vikendom rajši žurali sami v Sarajevu. Aleksandar je bil član rock benda, delal je videospote, ker je oče od nekod prinesel tudi kamero. Nadaljeval je na Omladinskem radiu v Sarajevu – od tod tudi njegova ljubezen do glasbe in posledično bogat opus didžeja. Književnost je prišla šele skozi večletno novinarsko prakso ...

Antropologinja in doktorica antičnih študij dr. Svetlana Slapšak je predavala na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila profesorica za antropologijo antičnega sveta, študije spola in balkanologijo (2003–12) na ISH (Institutum Studiorum Humanitatis) ter dekanka ISH (2003–13). Objavila je več kot sedemdeset knjig: znanstvenih študij, zbirk esejev, prevodov, romanov, dram, libretov, potopisov in otroških knjig, okoli štiristo študij in razprav ter okoli dva tisoč esejev.

Izvajalci: Irena Tomažin, Anja Clift, Špela Mastnak, Uroš Rojko, Matej Šarc, Luka Juhart

Program:
Uroš Rojko (1954), Glasbeni simpozij za 6 glasbenikov in igro zvočnih fresk iz lastnih umetniških del v dobi tehnične ponovljivosti (2024) - krstna izvedba
I. Več Luči
II. Korak
III. Cold Song
IV. Simpozij
*
Vinko Globokar (1934), Par une foret de symboles (Skozi gozd simbolov) (1986) za šest glasbenikov ad libitum

 

Prireditev bo odprla prostor za razumevanje tematike Subverzivnih realnosti.

Izraz »subverziven« nakazuje namen rušenja uveljavljenega sistema. Kaj se zgodi dan po revoluciji? Ta tema vabi k raziskovanju ne le današnjih zlomljenih sistemov in naših psiholoških pristranskosti, temveč tudi zunanje realnosti, ki nas prepričuje, da ni alternative. Tema vključuje razprave o sistemskih družbenih krivicah, okoljskih izzivih, političnih vprašanjih, zgodovinskem revizionizmu, kulturnih predsodkih in psiholoških obrambnih mehanizmih. Prav vse spodbujamo, da preučijo kompleksnost človeškega zaznavanja, tako individualnega kot kolektivnega. Ali lahko pomislimo na alternative, ki postanejo resničnost?

Uvodnemu nagovoru dr. Marine Klemenčič bo sledil prispevek glavnega govorca Dominiqua Sciamme, direktorja Ecole du Design na CY Cergy Paris Universite, ki bo z oblikovalskega stališča predstavil nekaj vsebinskih razmislekov o subverzivni realnosti. 
 

Sledil bo koncert Pole (Stefan Betke). 
Pole je umetniško ime Stefana Betkeja, nemškega umetnika elektronske glasbe, ki je pogosto povezan z žanroma glitch in dubtronica. Pole je bil distribuiran na več različnih založbah, vključno z Matador Records in Mute Records, leta 1999 pa je Betke soustanovil založbo ~scape, ki je znana tudi po objavljanju del Jana Jelinka. 1. septembra 2011 je Betke ustanovil novo umetniško založbo z imenom Pole.

Cikel sodobnega flamenka Noches de Tablao v letu 2024 začenja dogodek, ki pomeni pomembno posebnost v krajini slovenske glasbene ustvarjalnosti v flamenku. Domače glasbeno prizorišče je dobilo novo pridobitev s prihodom albuma Ventana Abierta, dela, ki združuje izjemne slovenske in španske ustvarjalce, v minulih letih sodelujoče tudi v programu cikla, ter vanj prinaša svež veter inovacije. V ospredju albuma so v domačih in mednarodnih krogih uveljavljeni virtuozi, ki pod idejnim vodstvom Izidorja Erazma Grafenauerja poslušalce vabijo, da vstopijo v svet avtorske glasbe flamenka z vplivi različnih glasb sveta, klasike in jazza.

Program sestavljajo Grafenauerjeva avtorska dela, ki temeljijo na flamenko palosih, vsaka skladba pa odraža refleksijo avtorjevega doživljanja sveta okoli sebe, večletno predanost snovanju albuma in poglobljeno umetniško raziskavo. Z mešanico tradicionalnih elementov in sodobnih glasbenih pristopov album Ventana Abierta predstavlja svež in izrazito izrazen, a spoštljiv pogled na to mojstrsko glasbeno zvrst, s tem pa prinaša tudi nove možnosti in perspektive za razvoj flamenka v Sloveniji in širše. S svojo inovativnostjo na stežaj odpira okno za nove glasbene generacije ter spodbuja različnost in izmenjavo idej.

Pri snemanju nosilca zvoka so poleg vodje projekta Grafenauerja sodelovali Ana Mezgec, Bernardo Brizani, Jošt Lampret, vrhunska španska umetnika Jose Manuel Ruiz Motos »Bandolero« in Enrique Rodriguez »Enriquito« ter producent Paco Ortega. Na zgoščenki z vokalnimi vložki gostujeta tudi Noemi Humanes García in Imer Traja Brizani. Album je bil oktobra 2023 posnet v studiu Musigrama v Madridu in letos izdan pri slovenski založbi Celinka.

Na koncertu ob predstavitvi izdaje albuma bo sodeloval poseben gost José Montaña. V Madridu rojeni tolkalec velja za enega vodilnih tolkalcev flamenka in afro-kubanske glasbe. Zaslovel je ob sodelovanju s svetovno znanimi plesalci flamenka, kot so Nino de los Reyes, Juan de Juan in Antonio Canales, nanj pa so vplivali nekateri izmed najbolj priznanih tolkalcev flamenka, med njimi Israel Suárez »El Piraña«, Lucky Losada, Ramon Porrina in Sabu Porrina. Iz latino glasbe med njegove mentorje in sodelavce sodijo imena, kot so Miguel Angá Díaz, Pepe Espinosa, Pedrito Martínez, Changuito, Tata Güines, Giovanni Hidalgo in drugi. Največji navdih za njegovo glasbo je večinštrumentalist in basist Alain Pérez, ki je tudi njegov mentor. José Montaña je igral z nekaterimi najbolj priznanimi umetniki na svetu, kot so Alain Pérez, Richard Bona, Alfredo Rodríguez, Jorge Pardo, Chano Dominguez, Antonio Rey, Antonio Serrano, Javier Limon, Jerry Gonzalez, Montse Cortés, Caramelo de Cuba, Israel Fernández, Marina (Ojos de Brujo). Je umetnik znamk La Rosa Percussion, Istanbul Mehmet Cymbals & Majidrums, ter nenehno prireja delavnice in nastopa po vsem svetu.

Poleg njega bo nastopila ena vodilnih plesalk flamenka v Sloveniji, koreografinja in glasbena ustvarjalka Urška Centa. Njen prvi nastop po vrnitvi z uspešne turneje v Mehiki z zasedbo Sentido Project obeta tolkalsko doživetje in avtentičnost plesnega telesa, ki živi skozi vsako svojo gesto in gib. Urška Centa prinaša s seboj edinstveno umetniško vizijo, ki briše meje med elementi flamenka in sodobnega plesa ter koreografsko izziva pravila. Njeno dolgoletno sodelovanje z Grafenauerjem se mojstri v prefinjen in virtuozen dialog plesalke in glasbenika ter doživeto odrsko popotovanje po estetiki različnih svetov.

Cikel podpira Mestna občina Ljubljana.

Peti Ferićev roman je že drugi, ki je izšel pri založbi Beletrina, tokrat v prevodu Mateje Komelj Snoj. Z avtorjem se bo o delu pogovarjal literarni kritik, prevajalec in publicist Sašo Puljarević. Dogodek bo simultano prevajan.

Potujoče gledališče (2020) je po mnenju kritikov pravi »nacionalni roman«. »Potujoče gledališče« je metafora za potovanje skozi prostor in čas. Je metafora za zgodovinski oder, na katerem se ne menjavajo samo države, družbene ureditve in ideologije, ampak tudi objemi ljubezni in smrti, hkrati pa je roman izrazito avtobiografski. Kroniki, katere podlaga so dokumenti in predmeti iz družinske zakladnice ter do podrobnosti razgaljen družinski spomin, ob vsem življenjskem realizmu ne manjka romantičnih, nostalgičnih in duhovitih epizod, živahnih dialogov, filozofskih premislekov in piščevih ironičnih komentarjev. 

Zoran Ferić (1961, Zagreb) že od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je stopil na literarno prizorišče, uživa naklonjenost kritikov in bralcev. Njegova najbolj znana dela so romani Kalendar Maja, Na osami blizu mora, Smrt djevojčice sa žigicama (v slov. prev. Smrt deklice z vžigalicami) in Djeca Patrasa (v slov. prev. Otroci Patrasa) ter zbirki kratkih zgodb Mišolovka Walta Disneya in Anđeo u ofsajdu (v slov. prev. izbor Blues za gospo z rdečimi madeži). Zanje je prejel več nacionalnih nagrad, prevedena pa so v številne tuje jezike. 

V sodelovanju z založbo Beletrina

Zaključni večer 16. edicije festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA z zastavonošo sodobne ambientalne glasbe, kenijskim glasbenikom KMRU-jem, ki bo poskrbel za omamno zvočno masažo vse čutil! 

Večer prinaša tudi nastop transžanrskega fenomena NZE NZE, enega najbolj impresivnih francoskih elektronskih projektov ta hip, ki v svojem eksplozivnem »elektronsko post-punkovskem« izrazu prepleta bojevniške pesmi srednjeafriškega bantujskega ljudsva Fangov, hipnotične poliritme in industrijske zvočne barve. 

Večer bomo otvorili s premiero SONICA rezidence 2024, ekskluzivno predstavitvijo novega skupnega projekta ameriške skladateljice Bridget Ferrill ter slovenske harfistke rouge-ah in vizualne umetnice Pixel Bambi. 

KMRU (KE)
Kenijski zvočni umetnik in eden vidnejših predstavnikov sodobne ambientalne glasbe Joseph Kamaru (KMRU) zvok razume kot čutni medij, s katerim v svojih delih evocira različne družbene, materialne in konceptualne interpretacije. Zaznamovan s slušnimi izkušnjami iz rodnega Nairobija in drugod svoje zvočne prakse širi in predstavlja po celem svetu z željo po ozaveščanju o zvočnih okoljih, ki nas obdajajo. Njegova praksa, ki med drugim temelji na domiselni manipulaciji terenskih posnetkov, vključuje zvočne kompozicije, instalacije in performanse. V zadnjih letih si je prislužil mednarodno slavo z odmevnimi izdajami za založbe, kot so Editions Mego, Warp in Subtext, ter nastopi v eminentnih prizoriščih in na festivalih, kot so Barbican, Berlin Atonal in Présences électronique. KMRU-ja upravičeno štejemo med najbolj plodovite in inovativne predstavnike ambientalne eksperimentalne glasbe 21. stoletja.

NZE NZE (FR)
Obsedeni ritmi in grleni vokali! Trio NZE NZE, ki ga sestavljajo Matthieu Ruben N'Dongo iz projekta Sacred Lodge ter Tioma Tchoulanov in Gaëtan Bizien, znana tudi kot čislani techno dvojec UVB76, se je rodil leta 2021 po rezidenci v pariškem studiu Red Bulla. Projekt. V svojem hipnotičnem izrazu križa strašljive napeve, kirurško natančno produkcijo in mračna vzdušja. Jedro njihove glasbe predstavljajo bojni kriki in zgodbe bojevnikov iz srednjeafriškega ljudstva Fangov, ki jih obdajajo intrigantne poliritmije in omamne plasti modularnih sintov. Enkraten koktajl industrial, dub, post-punk in tradicionalnih bantujevskih estetik!

Bridget Ferrill, rouge-ah & Pixel Bambi: Premiera SONICA rezidence (USA, DE, SI)
SONICA tudi letos predstavlja ekskluzivno rezidenco in premierno izvedbo novega materiala na festivalu. V sklopu rezidence se bodo predstavile ameriška eksperimentalna skladateljica Bridgett Ferrill, varovanka platforme SHAPE+ za leto 2023/24, mednarodno uveljavljena slovenska harfistka in umetnica rouge-ah, ki se je že lani predstavila na SONICI, ter prodorna slovenska oblikovalka in VJ-ka Pixel Bambi, ki jo poznamo tudi kot članico projekta mala roza muca. Pričakujte kompleksno, a igrivo avdiovizualno pustolovščino med hipervizualizacijami, eksperimentalno elektroniko, razširjenimi zvoki, ambientalnimi harmonijami, dekonstruiranim popom in hrupom.


 

SONICA 2024: Glocalisation
18.¦20. 4. 2024

16. edicija mednarodnega festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA prinaša pester izbor izvajalk in izvajalcev, ki so v zadnjem času močno zaznamovali dogajanje na področju elektronske in eksperimentalne glasbe.  

Koprodukcija: Koprodukcija: MoTA - Muzej tranzitornih umetnosti, Zavod Festival SONICA in Cankarjev dom. Koncert podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana - oddelek za kulturo. Nastopa Bridget Ferrill in NZE NZE omogoča platforma SHAPE+, ki jo sofinancira Evropska unija.
www.sonica.si 

Vokalno-instrumentalni koncert
Vokal: Koyel Dasgupta Naha
Bansuri: Abir Naha
Tabla: Ashis Paul

Koyel Dasgupta Naha in Abir Naha sta priznana indijska glasbenika, ki s svojim poglobljenim strokovnim poznavanjem tradicije indijske klasične glasbe in mojstrskimi nastopi ohranjata kulturno tkivo Indije. Zakonca Naha bosta Slovenijo obiskala prvič in nam iz bogate tapiserije indijske klasične glasbe predstavila brezčasne melodije starodavnih indijskih klasičnih stilov petja ob zvokih bansurija, enega izmed najstarejših glasbil na svetu.

To bo večer tradicionalne indijske klasične glasbe, katere jedro tvori kultura duha. Kultura duha je skupna vsem narodom in vsem zgodovinskim časom. Razvija se v vsakdanu, skozi izkušnje v srcu. Kultura in srce sta neločljiva, saj kultura umolkne tam, kjer je srce nemo. Človeško srce si želi resnični mir. Prizadeva si delati – ustvarjalno in aktivno.

To je edinstven vokalno-instrumentalni koncert, ki je doprinos indijskih glasbenikov k miru, pozivu Mir skozi Kulturo, in zavedanju, da kultura in mir naredita človeka zares nepremagljivega. Le-ta ob spoznanju vseh duhovnih pogojev postane strpen in odprt. 

Biološko zobozdravstvo, kot integracija tradicionalnih pristopov k zobozdravstveni oskrbi s celostnim zdravstvenim pogledom, postaja vse bolj pomembno sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja. Ta pristop temelji na harmoniji med napredno dentalno medicino ter sodobnimi načeli zdravljenja.

Dogodek je namenjen spoznavanju in razpravi o pomenu biološkega zobozdravstva, ki je primereno za vse, ki iščejo celostne pristope k ohranjanju vitalnosti in dolgoživosti, s ciljem omogočanja dostopa do zdravega in bolj kakovostnega načina življenja ter polne izrabe biološkega potenciala.

Namen je predstaviti, kako biološko zobozdravstvo lahko izboljša kakovost življenja, poveča življenjsko energijo ter podpre celostno zdravje. Pprocesi, ki se odvijajo v ustih, pomembno vplivajo na celotno telo.