Luka Juhart bo v prepletu glasbe, pogovora in poezije predstavil svoj novi album z naslovom RanDom, na katerem so skladbe za harmoniko z različnimi elektronskimi obdelavami. Ob glasbi z albuma bomo slišali še dve novi skladbi, ki nadaljujeta formo ene od skladb s plošče ThesiSyn, tokrat v sodelovanju z Milkom Lazarjem, Andrejem Kobalom in Gregorjem Podlogarjem. Program bo del mednarodnega prenosa v projektu Rojstni dan umetnosti evroradijske skupine Ars acustica. Z glasbenikom se bo pogovarjal Primož Trdan.

Avtor v knjigi obravnava nekaj znamenitih, celo razvpitih socialnih eksperimentov iz sredine 20. stoletja. Za samo izhodišče jemlje zloglasni Milgramov eksperiment o podrejanju avtoriteti (1961–62). V posameznih poglavjih se posveti Aschevemu eksperimentu o konformizmu (1951), kontroverznemu Rosenthalovemu »šolskemu« eksperimentu (1964–66) in Festingerjevi teoriji kognitivne disonance (1957).

Ob natančni analizi eksperimentov (in teorije) avtor ponudi tudi premislek o znanstveni psihologiji kot takšni in njenem razmerju do pedagogike. Vsako izmed tem izrazito sveže premisli. Prvič, ob eksperimentih socialne psihologije se v nasprotju s standardnim pogledom, ki v fokus postavi »naiven« subjekt, sam osredotoči na eksperimentatorja kot »slepo pego« teh eksperimentov. Zamenjava perspektive avtorju omogoča izpeljavo povsem novih interpretacij eksperimentov. Drugič, za takšno obravnavo, ki v središče postavi status psihologa (v eksperimentu), stoji še bolj temeljen premik; od razumevanja znanstvene psihologije kot teoretske prakse k obravnavi psihologije kot materialne prakse (od tod tudi naslov knjige). Avtor ob tem spomni na klasično učbeniško krilatico, da se je psihologija začela z ustanovitvijo Wundtovega laboratorija na Univerzi v Leipzigu. Moderna psihologija se ni začela z nekim znanstvenim odkritjem, temveč z materialno prakso eksperimenta. Tretjič, tako na ravni eksperimenta kot psihologije se kot nujni člen pokaže uporabnik psihologije. Na širši družbeni ravni je glavni uporabnik psihologije pedagogika. To za sabo povleče nov premik od standardnega »aplikativnega« razmerja psihologije do pedagogike k vzajemnemu pogojevanju dveh področij znanosti. Avtor spomni, da je šolska administracija na začetku usmerjala razvoj psihologije in nastanek njenih konceptov (nastanek inteligenčnega količnika itn.). Na vseh treh ravneh je ključna obravnava psihologije, ki se ne zadovolji z njenimi teoretskimi dosežki, temveč v ospredje postavi samo izvedbo eksperimenta (materialno prakso).

O avtorju:
Bojan Volf je nedavno doktoriral iz filozofije. Njegovo teoretsko zanimanje je vezano na teoretsko psihoanalizo, epistemologijo znanstvenih ved, filozofijo izobraževanja in kritiko ideologije. Doslej je objavil članke v revijah Problemi, Sodobna pedagogika in Andragoška spoznanja, prijavljena knjiga pa je njegov knjižni prvenec.

Sklepni dogodek letošnjega cikla predstavlja za latino grammyja 2023 nominirani avtorski projekt Juanfeja Péreza, flamenko basista, kitarista, skladatelja in producenta, ki s svojim prvim albumom na novo definira vlogo basa v flamenko glasbi. Prepovedano igranje odpira osupljive zvočne krajine, ki poslušalca popeljejo od subtilnih in nežnih melodij do ekstaze sodobnega flamenka, prepojenega z avantgardo. Juanfe Pérez ustvarja iz srca, a s premislekom – v njegovi glasbi ni naključij. Spoštuje tradicijo in ohranja njeno bistvo, hkrati pa zna odpreti navdušujoče poti v modernost. V svojem delu ne izbira med aktualnimi tokovi, ampak se usmerja k avtentični, naravni glasbi – brez dodatkov in z veliko užitka v mojstrski improvizaciji. Na koncertu v Cankarjevem domu se bo vrhunski ekipi, ki jo poleg avtorja sestavljata še pevka Alicia Morales in tolkalec Kike Terrón, pridružila tudi Karen Lugo, ena trenutno najslavnejših plesalk sodobnega flamenka v svetu.

Juanfe Pérez je študiral klasično kitaro na Konservatoriju Javier Perianes v Huelvi, flamenko kitaro na Višjem konservatoriju Rafael Orozco v Kordovi ter glasbe sveta na Codarts DMWC v Rotterdamu. Zaradi radovednosti je prešel s kitare na bas, da bi bolj poglobil svoje raziskovanje tega inštrumenta v flamenku. Razvil je svoj jezik in tehniko ter jo oblikoval v celosten produkt, zajet na njegovem prvem albumu Prohibido el Toque (Prepovedano igranje), na katerem se podpisuje pod skladanje, aranžma in produkcijo vseh skladb. Poleg tega se v vlogi producenta in glasbenega aranžerja podpisuje tudi pod nagrajenima albumoma Mar de Cobre pevke Cristine Soler in Ser de luz flavtista Sergia de Lopeja. Prav tako je ustvaril glasbo za številne predstave plesnih skupin, kot so kompanije Cía Olga Pericet, Cía Rafaela Carrasco, Cía Sara Calero in Cía Ana Pastrana. Njegova umetniška pot poteka na odrih po vsem svetu s priznanimi izvajalci, kot so Farruquito, Diego Amador, Duquende, Rosario la Tremendita, Jorge Pardo, Montse Cortés, Olga Pericet, Belén López, José Manuel León, Raul Rodríguez, Çenc Erdogan, José Antonio Rodríguez, Javier Ruibal, Antílopez, Diego Guerrero, Canteca de Macao, Antonio Mesa, Juan Pérez, Sergio de Lope, Alfonso Aroca, Antonio Lizana, Karen Lugo, Robertinho Silva, Daniel Navarro, El Junco, Eduardo Trassierra, Mario Díaz, Manuel Malou in drugi.

Karen Lugo je mehiška plesalka, ki slovi po ustvarjalnem nemiru in inovativnosti. Kot solistka je nastopila na Festivalu de Jerez, Festivalu Sangre Nueva Jóvenes Flamencos v Teatro Español v Madridu, v seriji Flamencos y Mestizos Fundacije SGAE, na Festivalu Flamenco Ibérica Contemporánea, v seriji Concierta Independencia v Lunariu del Auditorio Nacional v Ciudadu de Méxicu ter na festivalih flamenka v Vancouvru, Montrealu, Ciudadu de Jaén, francoskem Saintesu, Madridu in na veliko drugih. 

V sodelovanju s Fundacijo Casa Patas Flamenco je premierno izvedla tri predstave: Flamencura, Flamenco Territorio DeMente in Flamenco Frequencies s turnejami na Bližnjem vzhodu in v Združenih državah Amerike. Kot koreografinja je prejela nagrado za najboljšo koreografijo na Spring Film Festivalu v Barceloni, prvo nagrado za flamenko ples na Mednarodnem festivalu v Almeriji, prvo nagrado za koreografijo na Festivalu sodobnega flamenka na Finskem in tretjo nagrado za koreografijo na XVII. natečaju španskega plesa in flamenka v Madridu. Pod režijo Javierja Latorreja je sodelovala v filmu Flamenco Flamenco Carlosa Saure ter v predstavah Flamenconautas in Lorca x Bach. Njena najnovejša predstava nosi naslov Golpe de Tierra (nominirana za nagrado kritike uprizoritvenih umetnosti v kategoriji najboljše solo predstave). Trenutno sodeluje kot koreografinja in izvajalka v predstavah Caminos Juana Gómeza Chicuela, Cant Espiritual Carlosa Denie, Cayana Anne Colom, El Amir Ensemble Amira Haddada ter Por Bach (nagrada za inovacije GEMA 2020) skupine Hippocampus z Jorgejem Pardom.

Cikel Noches de tablao predstavlja umetnost sodobnega flamenka. Oblikujejo ga interdisciplinarni umetniški dogodki, osnovani predvsem na živi povezavi glasbe in plesa, ter spremljevalni program izobraževalnih in teoretskih vsebin. Program gradi medkulturni lok med tujimi in domačimi ustvarjalci, ki vzpostavljajo dialog med umetniško prakso flamenka in drugimi glasbenimi žanri ter predstavljajo nove ustvarjalne pristope h glasbeni, plesni in performativni umetnosti. Od nastanka leta 2017 daje prostor najnovejšim umetniškim projektom, ki temeljijo na žanrski presečnosti, in ponuja širok razpon sodobnih izraznih form. V njem se nizajo koncerti in plesne uprizoritve, v katerih tradicija vstopa v navdušujoča zavezništva z novitetami.
 

Nastopajoča: Luka Juhart, akordeon, in Ana Birsa Krušec, kljunaste flavte
 

Program:
Bojana Šaljić Podešva, Meditacija o bližini za akordeon in elektroniko
Tilen Lebar, Staticotion za akordeon in živo elektroniko
Luka Juhart, Unleashed za kljunasto flavto in akordeon
*** 
Vinko Globokar, Vrnitev Odisejevega sina za akordeon

Pogovor z Luko Juhartom bo po koncertu vodil Primož Trdan.

Dogodek v okviru Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, ki v letu 2025 praznuje svojo 80. obletnico, bo del spremljevalnega programa Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025. Rostrum je tradicionalni forum (lani je praznoval 70. obletnico) in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet; namenjen je ocenjevanju sodobne umetniške glasbe na radijskih valovih ter njeni promociji in izmenjavi med radijskimi postajami. Luka Juhart bo izvedel novo različico lastne skladbe Unleashed, ki je s sprostitvijo izjemne muzikantske energije navdušila delegate Rostruma leta 2018, skladbo Staticotion Tilna Lebarja, eno najbolje ocenjenih tako v mladi kot splošni kategoriji Rostruma 2021, in še eno uspešnico svojega repertoarja, Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva. Posebej zanimivo bo tudi Globokarjevo (uradno) zadnje delo, Vrnitev Odisejevega sina. Pogovor z Luko Juhartom bo po koncertu vodil Primož Trdan.
 

19:30
Predkoncertni pogovor z Urošem Rojkom (moderator: Gregor Pompe) 
Vstop na predkoncertni pogovor z vstopnico za koncert

Izvajalci: Sae Lee, klavir; Miha Rogina, saksofon; Simon Klavžar, tolkala; Janez Podlesek, violina; Eldar Saparayev, violončelo

Program:
Lojze Lebič, Ekspresije za klavirski trio
Bor Turel, Jesenska pripoved
Uroš Rojko, In memoriam Tomaž Lorenz za klavirski trio (krstna izvedba celotnega dela)
*
Vinko Globokar, Terres brulées, ensuite

Koncert »Slavljenci« Forum nove glasbe, Društvo slovenskih skladateljev in Cankarjev dom posvečajo 90-letnici Lojzeta Lebiča (1934) in Vinka Globokarja (1934) ter Boru Turelu (1954) in Urošu Rojku (1954), ki sta letos prav tako obhajala svoj življenski jubilej. 

Konferenca bo sestavljena iz treh vsebinskih sklopov, v katerih bodo strokovnjaki osvetlili dejavnike in mehanizme, ki jih spletni napadalci izkoriščajo za uspešno izvedbo napadov, predstavili primere dobre prakse ter inovativne pristope pri ozaveščanju različnih ciljnih skupin uporabnikov.

Gre za prvi tovrstni strokovni dogodek pod okriljem ENISE, SI-CERT pa je imel pri snovanju programa ter sami organizaciji zelo aktivno vlogo, na kar smo ponosni. Povabilo slovenskemu odzivnemu centru SI-CERT k soorganizaciji konference je rezultat naših desetletnih aktivnosti pri ozaveščanju uporabnikov v sklopu večkrat nagrajenega programa Varni na internetu in doprinosa v delovni skupini European Cyber Security Month.

Dogodek bo tudi tokrat postregel z zanimivimi predavanji priznanih strokovnjakov. Hibridna gradnja bo predstavljena na primeru projektiranja in izgradnje treh velikih stavb ter predstavitve možnosti prefabricirane hibridne gradnje. Prikazana bo kombinacija različnih gradbenih materialov, kot so beton, les, jeklo, steklo in zbita zemlja, ki so kombinirani na projektih za optimizacijo strukturne celovitosti, estetske privlačnosti in trajnosti. Vsi trije projekti izkazujejo tudi številne inovativne trajnostne zasnove.

18:30
Spremljevalni koncert - AFORM.duo (Sara Lešnik - koncept, glas, gib; Ivana Tripković - klavir, računalnik)
Program:
Bernhard Lang: The Cold Trip 2. del za klavir, računalnik in glas, po Schubertovem ciklu Winterreise, Monadologie XXXII 

Sara Lešnik in Ivana Tripković v središče interpretativnih razmišljanj postavljata raziskovanje travm in psiholoških iluzij, ki zaznamujejo protagonista*ko iz Langovega cikla. Njun koncept ne ponuja dokončnih odgovorov, temveč ustvarja prostor za lastno interpretacijo in odpira vprašanja za nadaljnje razmišljanje. 

Vstop na spremljevalni dogodek z vstopnico za koncert »Neodvisen in samosvoj«.

19:30
Predkoncertni pogovor z Bojano Šaljić Podešva (moderator: Gregor Pompe)
Vstop na spremljevalni dogodek z vstopnico za koncert »Neodvisen in samosvoj«.

20:00
Koncert

Izvajalci: Matej Grahek (flavta), Anže Plesnik Zupanc (klarinet), Sae Lee (klavir), Miha Haas (klavir), Deyan Muc (violina), Urban Megušar (violončelo)

Program: 
Ferruccio Busoni, Druga sonatina za klavir (Sonatina Seconda)
Gabriel Iranyi, Kvartet za flavto, violino, violončelo in klavir
Michael Finnissy, Skladanje skozi slovenske pesmi (Composing through Slovenian Songs) [prva izvedba]
Fabio Nieder, Vesper-Chiuzbaia 
*
Bojana Šaljić Podešva, Avtocesta do Dadaab (Highway to Dadaab)


S koncertom »Neodvisen in samosvoj« iz kolektivnega prestopamo v izrazito avtorsko – skladbe in skladatelji koncerta »Neodvisen in samosvoj« so izbrani tako, da so izpostavljene predvsem karakteristične poteze, povsem lastni pečat in izvirna kompozicijska govorica.

19:30
Predkoncertni uvod (Sara Zupančič o glasbi Pavla Merkùja)
Vstop na predkoncertni pogovor z vstopnico za koncert

Izvajalci: Matjaž Porovne (violina I, solo violina), Deyan Muc (violina II), Sam Burstin (viola), Maruša Bogataj (violončelo)

Program: 
Farzia Fallah, Lalayi, uspavanka za Sohraba (Lalayi, ein Schlaflied für Sohrab)
Michael Pelzel, Ko čas mineva (As time goes by)
Enno Poppe, Žival (Tier)
*
Béla Bartók, Melodija iz Sonate za violo
György Ligeti, Dolga ura iz Sonate za violo
Pavle Merkù, Kvartet št. 2
György Kurtág, Hommage Andrásu Mihályju, 12 mikroludijev za godalni kvartet 

Koncert »Glasba za godala od Bartóka do danes« – v središče postavlja inštrument(e) – različno obravnavo godal in godalnih zasedb, kot se kaže pri madžarskih klasikih 20. stoletja (Bartók, Ligeti, Kurtág), iranski skladateljici (Farzia Fallah) in velikanu slovenske glasbe iz tržaškega zamejstva Pavletu Merkuju.

Armando Brizani, klavir, klaviature; Bernardo Brizani, violončelo; Imer Traja Brizani, glas, el. bas kitara 
Prijatelji: Anja Burnik, flavta; Lovro Ravbar, alt saksofon; Uroš Rakovec, akustična kitara; Neža Drobnič, Miha Vanič, Trinda Haxhiu, glas; Igor Bezget, kitara; Miha Recelj, bobni; Lazaro Amed Hierrezuelo, tolkala; Blaž Avsenik, klavir

Imer Traja Brizani kot sinonim za gibanje v sodobni romski glasbeni kulturi bo tokrat romsko tradicijo združil s flamenkom in jazzovsko improvizacijo ter samosvojimi umetniškimi izrazi mlajše in srednje generacije glasbenih avtorjev. Njegova glasba navdušuje z značilno iskrenostjo, ki izhaja iz romske tradicije ter pomembno bogati slovensko in mednarodno glasbeno ustvarjalnost. Romsko glasbo zaznamujeta temperamentnost ter ritmično in improvizacijsko bogastvo, ki ju Brizani nadgrajuje s samosvojim pristopom – povezovanjem romske glasbe in jazza ter tako ustvarja edinstveno avtorsko poetiko. 

V Prištini rojeni avtor je univerzitetni diplomirani muzikolog, multiinštrumentalist, vokalist, aranžer, producent in glasbeni pedagog, ki v Sloveniji živi od leta 1980. Njegov opus obsega več kot petnajst albumov z izvirno glasbo. Je tudi avtor prvega slovensko romskega muzikala Stekleno jabolko.

Glasbeno pot v Sloveniji je začel kot basist v ansamblih popularne glasbe, s svojim darom za improviziranje pa se je uveljavil tudi v jazzu. Nastopal je z velikimi imeni jazza od Jožeta Privška do Petra Erskina.

Leta 1996 je ustanovil skupino Amala, s katero ohranja bogato romsko glasbeno dediščino, hkrati pa elemente tradicionalne romske glasbe mojstrsko povezuje s primesmi jazza, klasične in zabavne glasbe. Z zasedbo Amala je v preteklosti že nastopil na številnih festivalih jazzovske in etno glasbe, tako pri nas kot v tujini. Samostojne koncerte je imel z Big bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, vselej pa rad k muziciranju povabi številne druge izvajalce romske glasbe domače in tuje.

Muzikologi pravijo, da je njegova glasba sentimentalna in strastna, predvsem vokalna pa izraža usodo in življenjsko filozofijo romskega naroda. Romi pa pravijo: »Amare gila si dukhade!« (Naše pesmi so pesmi bolečine.) 

Leta 2016 mu je tedanji predsednik Slovenije Borut Pahor podelil medaljo za zasluge za ustvarjalni prispevek k uveljavljanju in prepoznavnosti romske kulture v Sloveniji. »Brez tradicije je vsaka kultura prazna, brez inovativnosti in sodobnosti pa revna. Romski narod, ki mu pripadam, je povsod odrinjen na rob družbe. Sam se trudim postaviti zgled, da ne bi bilo tako, moje osnovno vodilo pa je medkulturni dialog,« je v zahvali tedaj povedal Imer Brizani, ki si že vse življenje prizadeva bogatiti romsko kulturo ter vzpostavljati most med tradicijo in sodobnostjo. Tudi zato je v romski skupnosti dejaven kot pedagog in mentor v glasbenem izobraževanju Romov.

Zbral in uredil je številne pesmi iz svetovne romske glasbene zakladnice ter jih nekaj ustvaril tudi sam. V knjigi Le ostanite, Romi gredo! je opisal zgodovino Romov, njihove običaje, veščine, verovanja, pripovedke, poezijo in jezik ter zbral notne zapise najbolj znanih romskih pesmi.