Cikel sodobnega flamenka Noches de Tablao v letu 2024 začenja dogodek, ki pomeni pomembno posebnost v krajini slovenske glasbene ustvarjalnosti v flamenku. Domače glasbeno prizorišče je dobilo novo pridobitev s prihodom albuma Ventana Abierta, dela, ki združuje izjemne slovenske in španske ustvarjalce, v minulih letih sodelujoče tudi v programu cikla, ter vanj prinaša svež veter inovacije. V ospredju albuma so v domačih in mednarodnih krogih uveljavljeni virtuozi, ki pod idejnim vodstvom Izidorja Erazma Grafenauerja poslušalce vabijo, da vstopijo v svet avtorske glasbe flamenka z vplivi različnih glasb sveta, klasike in jazza.

Program sestavljajo Grafenauerjeva avtorska dela, ki temeljijo na flamenko palosih, vsaka skladba pa odraža refleksijo avtorjevega doživljanja sveta okoli sebe, večletno predanost snovanju albuma in poglobljeno umetniško raziskavo. Z mešanico tradicionalnih elementov in sodobnih glasbenih pristopov album Ventana Abierta predstavlja svež in izrazito izrazen, a spoštljiv pogled na to mojstrsko glasbeno zvrst, s tem pa prinaša tudi nove možnosti in perspektive za razvoj flamenka v Sloveniji in širše. S svojo inovativnostjo na stežaj odpira okno za nove glasbene generacije ter spodbuja različnost in izmenjavo idej.

Pri snemanju nosilca zvoka so poleg vodje projekta Grafenauerja sodelovali Ana Mezgec, Bernardo Brizani, Jošt Lampret, vrhunska španska umetnika Jose Manuel Ruiz Motos »Bandolero« in Enrique Rodriguez »Enriquito« ter producent Paco Ortega. Na zgoščenki z vokalnimi vložki gostujeta tudi Noemi Humanes García in Imer Traja Brizani. Album je bil oktobra 2023 posnet v studiu Musigrama v Madridu in letos izdan pri slovenski založbi Celinka.

Na koncertu ob predstavitvi izdaje albuma bo sodeloval poseben gost José Montaña. V Madridu rojeni tolkalec velja za enega vodilnih tolkalcev flamenka in afro-kubanske glasbe. Zaslovel je ob sodelovanju s svetovno znanimi plesalci flamenka, kot so Nino de los Reyes, Juan de Juan in Antonio Canales, nanj pa so vplivali nekateri izmed najbolj priznanih tolkalcev flamenka, med njimi Israel Suárez »El Piraña«, Lucky Losada, Ramon Porrina in Sabu Porrina. Iz latino glasbe med njegove mentorje in sodelavce sodijo imena, kot so Miguel Angá Díaz, Pepe Espinosa, Pedrito Martínez, Changuito, Tata Güines, Giovanni Hidalgo in drugi. Največji navdih za njegovo glasbo je večinštrumentalist in basist Alain Pérez, ki je tudi njegov mentor. José Montaña je igral z nekaterimi najbolj priznanimi umetniki na svetu, kot so Alain Pérez, Richard Bona, Alfredo Rodríguez, Jorge Pardo, Chano Dominguez, Antonio Rey, Antonio Serrano, Javier Limon, Jerry Gonzalez, Montse Cortés, Caramelo de Cuba, Israel Fernández, Marina (Ojos de Brujo). Je umetnik znamk La Rosa Percussion, Istanbul Mehmet Cymbals & Majidrums, ter nenehno prireja delavnice in nastopa po vsem svetu.

Poleg njega bo nastopila ena vodilnih plesalk flamenka v Sloveniji, koreografinja in glasbena ustvarjalka Urška Centa. Njen prvi nastop po vrnitvi z uspešne turneje v Mehiki z zasedbo Sentido Project obeta tolkalsko doživetje in avtentičnost plesnega telesa, ki živi skozi vsako svojo gesto in gib. Urška Centa prinaša s seboj edinstveno umetniško vizijo, ki briše meje med elementi flamenka in sodobnega plesa ter koreografsko izziva pravila. Njeno dolgoletno sodelovanje z Grafenauerjem se mojstri v prefinjen in virtuozen dialog plesalke in glasbenika ter doživeto odrsko popotovanje po estetiki različnih svetov.

Cikel podpira Mestna občina Ljubljana.

Peti Ferićev roman je že drugi, ki je izšel pri založbi Beletrina, tokrat v prevodu Mateje Komelj Snoj. Z avtorjem se bo o delu pogovarjal literarni kritik, prevajalec in publicist Sašo Puljarević. Dogodek bo simultano prevajan.

Potujoče gledališče (2020) je po mnenju kritikov pravi »nacionalni roman«. »Potujoče gledališče« je metafora za potovanje skozi prostor in čas. Je metafora za zgodovinski oder, na katerem se ne menjavajo samo države, družbene ureditve in ideologije, ampak tudi objemi ljubezni in smrti, hkrati pa je roman izrazito avtobiografski. Kroniki, katere podlaga so dokumenti in predmeti iz družinske zakladnice ter do podrobnosti razgaljen družinski spomin, ob vsem življenjskem realizmu ne manjka romantičnih, nostalgičnih in duhovitih epizod, živahnih dialogov, filozofskih premislekov in piščevih ironičnih komentarjev. 

Zoran Ferić (1961, Zagreb) že od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je stopil na literarno prizorišče, uživa naklonjenost kritikov in bralcev. Njegova najbolj znana dela so romani Kalendar Maja, Na osami blizu mora, Smrt djevojčice sa žigicama (v slov. prev. Smrt deklice z vžigalicami) in Djeca Patrasa (v slov. prev. Otroci Patrasa) ter zbirki kratkih zgodb Mišolovka Walta Disneya in Anđeo u ofsajdu (v slov. prev. izbor Blues za gospo z rdečimi madeži). Zanje je prejel več nacionalnih nagrad, prevedena pa so v številne tuje jezike. 

V sodelovanju z založbo Beletrina

Zaključni večer 16. edicije festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA z zastavonošo sodobne ambientalne glasbe, kenijskim glasbenikom KMRU-jem, ki bo poskrbel za omamno zvočno masažo vse čutil! 

Večer prinaša tudi nastop transžanrskega fenomena NZE NZE, enega najbolj impresivnih francoskih elektronskih projektov ta hip, ki v svojem eksplozivnem »elektronsko post-punkovskem« izrazu prepleta bojevniške pesmi srednjeafriškega bantujskega ljudsva Fangov, hipnotične poliritme in industrijske zvočne barve. 

Večer bomo otvorili s premiero SONICA rezidence 2024, ekskluzivno predstavitvijo novega skupnega projekta ameriške skladateljice Bridget Ferrill ter slovenske harfistke rouge-ah in vizualne umetnice Pixel Bambi. 

KMRU (KE)
Kenijski zvočni umetnik in eden vidnejših predstavnikov sodobne ambientalne glasbe Joseph Kamaru (KMRU) zvok razume kot čutni medij, s katerim v svojih delih evocira različne družbene, materialne in konceptualne interpretacije. Zaznamovan s slušnimi izkušnjami iz rodnega Nairobija in drugod svoje zvočne prakse širi in predstavlja po celem svetu z željo po ozaveščanju o zvočnih okoljih, ki nas obdajajo. Njegova praksa, ki med drugim temelji na domiselni manipulaciji terenskih posnetkov, vključuje zvočne kompozicije, instalacije in performanse. V zadnjih letih si je prislužil mednarodno slavo z odmevnimi izdajami za založbe, kot so Editions Mego, Warp in Subtext, ter nastopi v eminentnih prizoriščih in na festivalih, kot so Barbican, Berlin Atonal in Présences électronique. KMRU-ja upravičeno štejemo med najbolj plodovite in inovativne predstavnike ambientalne eksperimentalne glasbe 21. stoletja.

NZE NZE (FR)
Obsedeni ritmi in grleni vokali! Trio NZE NZE, ki ga sestavljajo Matthieu Ruben N'Dongo iz projekta Sacred Lodge ter Tioma Tchoulanov in Gaëtan Bizien, znana tudi kot čislani techno dvojec UVB76, se je rodil leta 2021 po rezidenci v pariškem studiu Red Bulla. Projekt. V svojem hipnotičnem izrazu križa strašljive napeve, kirurško natančno produkcijo in mračna vzdušja. Jedro njihove glasbe predstavljajo bojni kriki in zgodbe bojevnikov iz srednjeafriškega ljudstva Fangov, ki jih obdajajo intrigantne poliritmije in omamne plasti modularnih sintov. Enkraten koktajl industrial, dub, post-punk in tradicionalnih bantujevskih estetik!

Bridget Ferrill, rouge-ah & Pixel Bambi: Premiera SONICA rezidence (USA, DE, SI)
SONICA tudi letos predstavlja ekskluzivno rezidenco in premierno izvedbo novega materiala na festivalu. V sklopu rezidence se bodo predstavile ameriška eksperimentalna skladateljica Bridgett Ferrill, varovanka platforme SHAPE+ za leto 2023/24, mednarodno uveljavljena slovenska harfistka in umetnica rouge-ah, ki se je že lani predstavila na SONICI, ter prodorna slovenska oblikovalka in VJ-ka Pixel Bambi, ki jo poznamo tudi kot članico projekta mala roza muca. Pričakujte kompleksno, a igrivo avdiovizualno pustolovščino med hipervizualizacijami, eksperimentalno elektroniko, razširjenimi zvoki, ambientalnimi harmonijami, dekonstruiranim popom in hrupom.


 

SONICA 2024: Glocalisation
18.¦20. 4. 2024

16. edicija mednarodnega festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA prinaša pester izbor izvajalk in izvajalcev, ki so v zadnjem času močno zaznamovali dogajanje na področju elektronske in eksperimentalne glasbe.  

Koprodukcija: Koprodukcija: MoTA - Muzej tranzitornih umetnosti, Zavod Festival SONICA in Cankarjev dom. Koncert podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana - oddelek za kulturo. Nastopa Bridget Ferrill in NZE NZE omogoča platforma SHAPE+, ki jo sofinancira Evropska unija.
www.sonica.si 

Biološko zobozdravstvo, kot integracija tradicionalnih pristopov k zobozdravstveni oskrbi s celostnim zdravstvenim pogledom, postaja vse bolj pomembno sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja. Ta pristop temelji na harmoniji med napredno dentalno medicino ter sodobnimi načeli zdravljenja.

Dogodek je namenjen spoznavanju in razpravi o pomenu biološkega zobozdravstva, ki je primereno za vse, ki iščejo celostne pristope k ohranjanju vitalnosti in dolgoživosti, s ciljem omogočanja dostopa do zdravega in bolj kakovostnega načina življenja ter polne izrabe biološkega potenciala.

Namen je predstaviti, kako biološko zobozdravstvo lahko izboljša kakovost življenja, poveča življenjsko energijo ter podpre celostno zdravje. Pprocesi, ki se odvijajo v ustih, pomembno vplivajo na celotno telo.

Nagrada Evropske unije za književnost (EUPL) predstavlja vrhunec priznanja za evropske avtorje/avtorice ter poudarja bogato tkivo evropskega literarnega daru in različne zgodbe, ki izhajajo iz njenih številnih kultur. Nagrada ne le slavi ustvarjalnost in moč pripovedovanja zgodb, temveč je tudi pomemben katalizator za mednarodni uspeh avtorjev. O razumevanju delovanja nagrade EUPL, njene vloge kot potencialnega varuha avtorskega uspeha ter receptov za doseganje mednarodnega priznanja bodo na odprtem omizju svoja mnenja soočili avtorica Fabule in češka prejemnica nagrade EU Lucie Faulerová, ter izbrani, dosedanji slovenski lavreati (Gabriela Babnik, Jasmin B. Frelih, Anja Mugerli …). 

Odprto omizje Literarna nagrada EU: Recept za mednarodni uspeh? bo vodil Dražen Dragičević, ki bo z avtorji/avtoricami spregovoril o tem, kako je EUPL vplivala na njihovo uspešno pot, kakšni so izzivi pri premagovanju jezikovnih in kulturnih ovir ter kakšen je njihov pogled na razvijajočo se evropsko literarno pokrajino. 

EUPL se vsako leto podeli novim in uveljavljajočim se avtorjem iz različnih držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa, s čimer je zagotovljena izmenična usmeritev, ki poudarja različnost v Evropski uniji in njenih pridruženih državah. Postopek izbora je skrben, saj nacionalne žirije, ki jih sestavljajo pisatelji, založniki, uredniki in kritiki, kandidate predlagajo na podlagi literarnih dosežkov, izvirnosti in zmožnosti odmeva onstran kulturnih meja. Nagrada EUPL je lahko pomemben mejnik na avtorjevi uspešni poti, saj pogosto pomeni vstopnico za mednarodni uspeh. Nagrada namreč opozarja na dela, ki bi sicer ostala omejena na lokalno okolje, in avtorjem/avtoricam ponuja platformo za širše priznanje, pri čemer ne le povečuje prepoznavnost nagrajenih del, temveč tudi omogoča njihov prevod in objavo v drugih jezikih.
 

Avtorice ne bo v Ljubljano, javljala se bo prek spletnega prenosa.

Bolgarsko-turško-grško obmejno območje je eno najbolj nepoznanih in redko raziskanih delov Evrope. Divja narava v sebi nosi spomine na burno zgodovino teh krajev, od rimskih časov, ko je bil v te kraje izgnan Ovidij, pa vse do razpada Osmanskega cesarstva, hladne vojne in danes, ko po gozdovih Strandže poti iščejo begunci, ki tako kot številni pred njimi na drugi strani meja iščejo boljši jutri. Obrobje Evrope, prepredeno s starimi rimskimi cestami, še vedno priča o prejšnjih obdobjih; v prepadnih gozdovih se skrivajo tračanska grobišča, v hribih samostani, na gozdnih jasah pa častilci ognja. Avtorica se v knjigi ne giblje le na meji med svetovi, med celinami in političnimi sistemi, temveč, izhajajoč iz prostora, raziskuje tudi meje med resničnim in intuitivnim, med zavednim in nezavednim. Njeni vodniki na potovanju v prostoru in času se od nekdaj gibljejo med omenjenimi svetovi; tihotapci, lovci na zaklade, gozdni čuvaji, prebivalci izginjajočih vasi, begunci. Zanima jo namreč, kaj imajo o meji povedati tisti, ki jo naseljujejo, izkaže pa se, da obrobje s svojimi zgodbami veliko pove tudi o tistem, kar se šteje za center.

Roman je prevedla Petra Meterc.

Kapka Kassabova (1973) je otroštvo preživela v Bolgariji, leta 1992 se je z družino preselila na Novo Zelandijo, 2005 pa na Škotsko. V svojih delih raziskuje razmerja med kraji in ljudmi, geopolitična obrobja, stičišča in križišča kultur, najpogosteje na Balkanu. Poleg devetih proznih del, za katera je prejela kopico nagrad, je doslej izdala tudi štiri zbirke poezije ter redno objavlja v časopisih in revijah, denimo The Guardian in The Times Literary Supplement, njena dela pa so bila prevedena v več kot dvajset jezikov. 

Pogovor z avtorico bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.
 

Zbirka izbranih esejev Z one strani Marije Stepanove, ene najpomembnejših literarnih likov posovjetske Rusije, je sestavljena iz skrbno izbranih besedil, ki zajemajo dve desetletji avtoričinega ustvarjanja. Stepanova, pesnica, prozaistka in pionirka neodvisnega novinarstva, v svojem delu združuje formalno inovativnost in akutno zaznavanje jezikovnih odtenkov, s čimer daje globok vpogled v ključne politične dogodke in družbene dileme svojega časa. V zbirki Stepanova raziskuje zgodovinske pretrese in preučuje čas konfliktov ter vpliv, ki ga imajo na jezik, s posebnim poudarkom na ukrajinski krizi in političnih nemirih. Izbor esejev, ki je nastal v tesnem sodelovanju z avtorico, razkriva prepletanje osebnega in kolektivnega spomina, v središču njenih raziskovanj pa so teme izgube, identitete in potvarjanje resnice med vojno. Stepanova se v svojih delih ukvarja tudi z odzivom na dela literarnih velikanov, kot so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva in Susan Sontag, s čimer prinaša svež, edinstven pogled na dokumentiranje družbenih sprememb in ruševin. Avtorica s pisavo, značilno za transformativni pristop, že znane koncepte predstavlja v izvirni, nenavadni luči, pri čemer nas izziva, da jih dojemamo na novo in globlje razumemo. Knjiga izbranih esejev Marije Stepanove poleg literarne vrednosti prinaša dragocen prispevek k razumevanju sodobnih političnih in družbenih tokov ruske in globalne zgodovine. Je odraz avtoričine izjemne sposobnosti, da s preseganjem mej tradicionalnega pisanja ujame duh nekega časa.

Zbirka esejev Z one strani je kolektivni prevod, izbor esejev je avtorica napravila ekskluzivno za Festival Fabula.

Marija Stepanova je ruska pesnica, romanopiska in novinarka judovskega rodu, rojena leta 1972 v Moskvi. Je avtorica dvanajstih pesniških zbirk in dveh knjig esejev. Njena literarna dela so osvojila precej ruskih in mednarodnih nagrad, med njimi leta 1993 nagrado literarne revije Znamja, 2005 Pasternakovo nagrado in nagrado Andreja Belega, 2006 nagrado Hubert Burda, 2023 tudi Leipziško knjižno nagrado za evropsko razumevanje. Njene pesmi so prevedene v številne jezike. Stepanova je tudi glavna urednica neodvisnega spletnega časopisa, osrednjega dnevnega ruskega medija na področju kulture in umetnosti COLTA.RU. Živi v pregnanstvu v Nemčiji.


Pogovor z avtorico bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.

Z ugledno srbsko nagrado za roman NIN ovenčani Otroci tako pri bralcih kot pri publiki priljubljene pesnice in dramatičarke Milene Marković predstavlja pogumen literarni hibrid, saj spaja poezijo in roman. Avtobiografska pripoved v verzih nas z ritmom in drugimi pesniškimi sredstvi vodi na vzneseno popotovanje po preteklosti, zaznamovani z iskanjem same sebe sredi številne, a odtujene družine in zgodovinskega kaosa. Izrazito neposredno, robustno, včasih boleče iskreno izpovedno pisanje, potopljeno v umazan vsakdan, sočasno dobiva tudi mitsko avro, ki jo daje senzibilna liričnost. Skozi tako speljano pripoved pa se odpirajo ključna vprašanja o položaju klasične družine in statusu otrok v sodobnem svetu ter specifično na Balkanu, ujetem v neskončne zgodovinske vrtince. Jeza, krivice, cinizem, vulgarnost, obžalovanje se v značilnem slogu prepuščajo s prahom prežeti pesniški lepoti kristalnih spominov. Knjiga, v kateri bodo koščke sebe našli mnogi pripadniki zadnjih nekaj urbanih generacij.

Roman je prevedel Muanis Sinanović.

Milena Marković (1974) je srbska pesnica, režiserka, scenaristka in univerzitetna profesorica. Za knjigo Ptičje oko na tarabi je leta 2010 prejela ugledni pesniški nagradi Biljane Jovanović in Đure Jakšića. Njene drame so izvajane na številnih domačih in mednarodnih odrih, kjer uživajo velike uspehe. Med številnimi nagradami za drame je leta 2007 prejela tudi nagrado Miloša Crnjanskega za knjigo 3 drame. Napisala je scenarije za filme Olega Novkovića: Jutri zjutraj (2007), Beli beli svet (2009) in Zapuščina (2015). Je izredna profesorica na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu, kjer dela na katedri za dramaturgijo.


Pogovor z avtorico bo potekal v srbskem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.
 

Dvajsetletnica se mora spopasti z družinsko tragedijo, ki jo skoraj uniči. Kako lahko preživi po tem, ko njena sestra stori samomor? Poetično literarno delo Lucie Faulerove bralcem predstavi travmatično temo, ovito v nežen humor. Vlak pelje naprej. Notri, sama v kupeju, sedi mlada ženska z ranjenim telesom in dušo. Skozi okno spremlja pokrajino, razmišlja o svoji družini in obuja spomine na vesele trenutke, preživete s sestro, ki je naredila samomor. Zakaj? Nihče ne ve. Marie, protagonistka romana, za sestrino smrt krivi sebe. Kolesa se vrtijo, vlak ropota in vzdihuje, pokrajina izginja. Popotnica Marie razmišlja o vseh mogočih načinih samomora pa tudi o tem, kako se spopasti z življenjem in njegovimi tragedijami, kako živeti kljub vsaki zadani rani. Odgovore na vprašanja, ki jo tarejo, in rešitev za mučne misli, ki jo navdajajo, išče v novodobni duhovnosti in starih čeških običajih. Bralec postopoma izve, da je Marie po smrti svoje sestre večkrat poskušala storiti samomor, a vedno z dovoljšno mero obotavljanja, da je preživela. Kljub grenki temi je literarno delo mlade avtorice polno subtilnega humorja in ironije, medtem ko težko tematiko v prijetno branje spremenita značilen ritem avtoričinega jezika in izredna čistost njenega sloga.

Roman je prevedla Anja Simič.

Lucie Faulerová (1989) je češka pisateljica, urednica in scenaristka. Diplomirala je iz bohemistike na Univerzi Palackega v Olomucu. Njen romaneskni prvenec Lapači prachu (Nabiralci prahu) je ob izidu pritegnil pozornost bralcev in kritikov, leta 2017 je bil nominiran za nagrado magnesia litera za prozo in za nagrado Jiříja Ortena za mlade avtorje do tridesetega leta. Pozneje je s češko konceptualno umetnico Kateřino Šedo sodelovala pri ustvarjenju knjige BRNOX – A guide to Brno’s Bronx o socialno prikrajšanem predelu Brna, ki je leta 2016 prejela nagrado magnesia litera za novinarstvo. Leta 2020 je Lucie Faulerová izdala svoj drugi roman Smrtholka (Objela me bo smrt), ki je bil 2021 nominiran za nagrado magnesia litera za prozo in za katerega je prejela nagrado Evropske unije za književnost.


Pogovor z avtorico bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.
 

»Včasih imam občutek, da beležim prihodnost. Pravim si: nasproti nerazumevanju imam besede. Nekdo, morda, jih bo zmogel razumeti,« pravi pripovedovalec in protagonist romana Napalm v srcu. Ta mladi moški živi v nekem nedoločenem času, v nedoločenem kraju in v nedoločenih okoliščinah. Pravzaprav ne poznamo niti njegovega imena. Celoten roman preveva občutek nedoločenosti, ki uhaja dojemanju stvarne logike. Ob branju se znajdemo v postapokaliptičnem svetu, v katerem se prepletata dve močni sili: boj za preživetje in kompleksna ljubezenska sla. V romanu nastopajo tri osrednje osebe: pripovedovalec, njegova mama in Boris, prijatelj, ki živi v mestu. Protagonist živi v naselju, ločenem od mesta z gozdom, v katerem se dogajajo stvari. Roman je postavljen v čas in prostor, oblikovan po nekem dogodku, ki ga lahko le slutimo. Tam je Tovarna, ki je nekoč zagotavljala preživetje, dokler se ni zgodila nesreča in so prišli obritoglavci, ki govorijo neki drug, nerazumljiv jezik. Edina možnost preživetja (in ljubezni) je odhod. Napalm v srcu je alegorija različnih oblik represije, ki določajo usode ljudi, človeštva, obenem pa je tudi alegorija tega, da je lahko meja med žrtvijo in krvnikom zelo tanka. Naslov romana Napalm v srcu meri na distopičnost notranje, čustvene krajine protagonistov in njihovega eksistencialnega boja.

Roman je prevedla Veronika Rot.

Pol Guasch (1997) je katalonski pesnik in pisatelj. Na Kraljevem kolidžu v Londonu je zaključil magisterij iz sodobne književnosti, kulture in teorije, trenutno pa se ukvarja z doktorsko disertacijo o ljubezni in poetiki na Univerzi v Barceloni. Je avtor pesniških zbirk Tanta grana (Vsa ta krma, nagrada Francesca Garrige 2018) in La part del foc (Ognjeni del, López-Picójeva nagrada 2020), s svojo poezijo je sodeloval na mednarodnih pesniških branjih od Južne Afrike do Švice in Nemčije. Redno se udeležuje tudi pisateljskih rezidenc. Z romanesknim prvencem Napalm al cor (Napalm v srcu, 2021) je leta 2021, pri štiriindvajsetih, postal najmlajši dobitnik nagrade za najboljši roman Llibres Anagrama, ki je bil preveden že v španščino, angleščino, francoščino, italijanščino in nemščino, pripravljajo ga tudi za gledališče in film.


Pogovor z avtorjem bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.