Nika Perunović, glas; Arsenije Krstić, klavir; Tadej Kampl, bas; Janez Gabrič, bobni

Patetico ni klasična glasbena zasedba, pač pa skupina ustvarjalcev, ki zvok in besedo prepleta v zgodbe o človeškosti, ranljivosti in lepoti, besedi “patetika” pa vrača njen prvotni plemenit pomen. Že od svojega »velikega poka« leta 2003 se postavlja ob bok najizvirnejšim glasbenim ustvarjalcem domačega prostora – z močnimi besedili, senzibilnim glasom in ognjevitostjo žive glasbe. Skupina ima za seboj tri albume (Prolog, Patetico in Vse je v redu z mojo dušo), nova ustvarjalna pot pa se razpira z najnovejšim projektom Armadilo.

Armadilo je več kot zbirka pesmi – je prostorsko-čustvena izkušnja in metafora življenja, obenem zaznamovanega s trdoto in ranljivostjo. Kakor pravijo člani, se sliši kot dirkalni konj na začetku svoje poti, hkrati pa je tudi misel o galaksiji, ki obstaja nekje od pete dimenzije naprej. V njihovi glasbi se srečujejo poezija, jazz, utrip popularne glasbe in surova iskrenost, ki ustvarjajo občutek avtentičnosti, sinhronosti in »kurje polti«. 

Projekt Armadilo je nastal z veliko predanostjo in ljubeznijo ter kliče k poslušanju z odprtim srcem in radovednim duhom.
 

Jelena Ždrale, violina in viola; Boštjan Gombač, klarinet, sopraninski saksofon, pojoča žaga, teremin, okarine, pozavna, melodika, zvončki, žepna trobenta, žvižganje, zvočila; Joži Šalej, klavir; Nino de Gleria, kontrabas; Blaž Celarec, bobni

(N)orkester zelo resno igra (ne)resno glasbo. Prekaljeni glasbeni virtuozi in skrajno (ne)resni solisti: Jelena Ždrale, Boštjan Gombač, Joži Šalej, Blaž Celarec in Nino de Gleria bodo igrali na vse, kar lahko pripeljejo s seboj v dveh avtih: klarinet, pojočo žago, žepno trobento, pozavno, harmoniko, flavto, rekonstrukcijo neandertalčeve piščali, drumljo, melodiko, bobne, klaviaturo, kitaro, kontrabas, bendžo, zvončke, gumijaste prašičke, tamburin, trojno okarino, pištolo, megafon, mandolino, človeško glavo, pazduho, in če je treba, celo klavir. Pa še kopico inštrumentov, ki nimajo slovenskega imena, kot so: toy piano, teremin, marakas, kalimba, cajon, matryomin, pandeiro ... Igrali bodo priredbe del največjih, a žal veliko pokojnih svetovnih skladateljev, vse od neandertalcev do sodobne glasbe. 

19.30
Pred koncertom pogovor s Simone Heilgendorff (moderator: Gregor Pompe) 

20.00 
Koncert
Koncert Eksperimentirajmo! prinaša vpogled v eksperimentalne prakse druge polovice 20. stoletja, v katerih se meja med skladbo, interpretacijo in performansom zavestno zabriše. Izvajalec postane soustvarjalec zvočnega dogajanja, partitura pa prostor odprtega raziskovanja. V delih Pauline Oliveros in Karlheinza Stockhausna, v katerih besedilo prevzame funkcijo notnega zapisa, se razkriva premik od tradicionalne notacije h konceptualni zasnovi zvočnega dogodka. Oliveros pri tem razvija prakso poglobljenega poslušanja kot obliko zvočne zavesti, medtem ko Stockhausen v ciklu Iz sedmih dnevov artikulira paradigmo »intuitivne glasbe«. Dela Dieterja Schnebla razširjajo to izkušnjo v polje telesnosti in prostora, Cageove Sonate in interludiji pa vzpostavljajo zgodovinski okvir teh eksperimentalnih iskanj.
Pod umetniškim vodstvom Simone Heilgendorff, ugledne violistke, muzikologinje in raziskovalke izvajalnih praks, koncert odpira prostor refleksije in raziskovanja razmerij med zvokom, tišino ter individualno in kolektivno ustvarjalnostjo.

Program
Izbor skladb iz zbirk:
John Cage, Sonate in interludiji (Sonatas and Interludes)
Pauline Oliveros, Globoko poslušanje (Deep Listening) 
Pauline Oliveros, Antologija tekstov (Anthology of Texts)
Dieter Schnebel, Muzejske skladbe I (Museumsstücke I)
Dieter Schnebel, MoMA muzejske skladbe II (MoMA Museumsstücke II)
Karlheinez Stockhausen, Iz sedmih dnevov (Aus den sieben Tagen)

Izvajalci: Simone Heilgendorff (koncept in umetniško vodstvo), Ina Puntar (glas), Lucija Lorenzutti (klavir), Rok Zalokar (elektronika, intermedija), Urška Rihtaršič (harfa), Weronika Partyka (saksofon), Luka Poljanec (tolkala)
 

Koprodukcija Društva UHO (Forum nove glasbe) in Cankarjevega doma

Forum nove glasbe 2025: Odprta kletka 
Skladatelj v žarišču: John Cage
11.–26. november, različna prizorišča
Več >>
 

Niz predavanj o Cageu in sočasni umetnosti (glasbeni, likovni in plesni) bo osvetlil zgodovinske kontekste ter odprl prostor za širši premislek o njegovi estetski dediščini. Drugi del dogodka bo prinesel predstavitev slovenskega prevoda Cageove znamenite knjige Tišina, zasnovane kot performans v tipičnem cageevskem duhu.

19.30
Cage in glasba (dr. Gregor Pompe)
Cage in likovna umetnost (dr. Rebeka Vidrih)
Cage in plesna umetnost (Rok Vevar)

21.00
Predstavitev prevoda knjige Tišina (Silence) Johna Cagea
Izvajalci: CPG impro (Primož Čučnik, Ana Pepelnik, Tomaž Grom) 
 

Koprodukcija Društva UHO (Forum nove glasbe) in Cankarjevega doma
V sodelovanju z Zavodom Sploh in LUD Šerpa

Forum nove glasbe 2025: Odprta kletka 
Skladatelj v žarišču: John Cage
11.–26. november, različna prizorišča
Več >>

Koncert z naslovom Instrumentalno gledališče izhaja iz Cageovega pojmovanja glasbene izvedbe kot performativnega dejanja, ki ga je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja Mauricio Kagel nadgradil in utemeljil kot obliko glasbenega gledališča. Program združuje dela skladateljev in skladateljic, ki na različne načine preizprašujejo razmerje med glasbo in gledališčem – od Cageovih zgodnjih eksperimentov razširjene interpretacije (Čudovita vdova osemnajstih pomladi, Arija) do konceptualno zasnovanih del Cathy Berberian, Vinka Globokarja in Mauricia Kagla, v katerih izvajalec prevzema dejavno, performativno vlogo soustvarjalca odrskega dogajanja. V ta kontekst se umeščata tudi skladbi Primoža Ramovša, ki ideje instrumentalnega gledališča prevaja v svoj prepoznavni zvočno-strukturni izraz, ter Petre Strahovnik, ki tradicijo subtilno nadaljuje in jo umešča v sodobni čas.

Program: 
John Cage, Poceni imitacije I (Cheap Imitations I)
Cathy Berberian, Stripsodija (Stripsody)
John Cage, Čudovita vdova osemnajstih pomladi (The wonderful widow of eighteen springs)
John Cage, Arija (Aria)
Vinko Globokar, Metamorfoza (Metamorphosis)
Mauricio Kagel, Tekma (Match) 
Primož Ramovš, Pentektasis
Primož Ramovš, (Ne)-simetrija
Petra Strahovnik, 4’44’’
Izvajajo člani Ansambla Foruma nove glasbe.

Koprodukcija Društva UHO (Forum nove glasbe) in Cankarjevega doma

 

Forum nove glasbe 2025: Odprta kletka 
Skladatelj v žarišču: John Cage
11.–26. november, različna prizorišča
Več >>
 

Intimno srečanje med plesom in kitaro, na katerem se flamenko razkriva v svojem najbolj naravnem stanju: kot dialog, čustvo ter nenehno nastajajoča pokrajina med zvokom in telesom. V Materii vivi plesalec Gabriel Matías in kitarist Antonio González vstopata v zvočno-telesno sestavljanko, kjer gib in glasba iščeta svoja mesta za vstop in izstop, se prepletata in izzivata ter se znova rojevata v trenutku. 

Predstava združuje klasično virtuoznost flamenko kitare s sodobno senzibilnostjo uprizoritvene umetnosti. Raziskuje tišino, napetost in medsebojno zavezništvo, pri čemer se igra z improvizacijo in ustvarja živ jezik, ki se na novo rodi v vsaki izvedbi. Materia viva je srečanje dveh umetnikov na meji med preteklostjo in današnjim dnem – tam, kjer se ustvarja nov, živ jezik flamenka.

* * *

Spremljevalni program: 
Pridružite se vrhunskemu plesalcu in koreografu Gabrielu Matíasu ter kitaristu Antoniu Gonzálezu na dveh intenzivnih delavnicah, ki ponujata edinstveno priložnost za raziskovanje telesa, ritma in energije flamenka v njuni najčistejši obliki. Tam, kjer se gib preobrazi v glasbo, boste odkrivali izjemno tehniko, občutek za ritem in umetnost poslušanja. Enodnevno dogajanje bo potekalo v prostorih Kluba Cankarjevega doma v četrtek, 6. novembra, med 18:00 in 19:30 (odprta delavnica giba flamenka za vse stopnje znanja) ter od 19:30 do 21:00 (delavnica stila bulerías za plesalce s predznanjem).

Udeleženci delavnic prejmete 10% popust na nakup vstopnice za ogled predstave Materia viva. Ob prijavi na delavnico prejmete kodo za spletni popust. Več informacij o delavnicah in prijave >>.
 

* * *

Gabriel Matías, plesalec in koreograf, rojen v Porto Alegru (Brazilija), je diplomiral iz pedagogike flamenka na Conservatorio superior de danza María de Ávila. Deloval je v ansamblih Antonia Canalesa, Javierja Latorreja in Rafaele Carrasco ter nastopal na odrih po Evropi, Ameriki in Aziji. Ustvaril je predstave Ellos (2020), Claroscuro (2021) in Terra (2023), predstavljene na pomembnih festivalih in v gledališčih. Redno nastopa v nekaterih izmed najbolj izpostavljenih tablaov, kot so Corral de la Morería, Las Carboneras itd. Je prejemnik nagrade za najboljšega solista na Festivalu de Jerez (2019) in nagrade AISGE za izjemnega plesalca (2021). Njegov ples je izraz svobode, združuje eleganco, moč in sodoben pogled na flamenko.

Antonio González, kitarist iz Chipione (Cádiz), je diplomiral z odliko na Conservatorio superior Rafael Orozco v Córdobi in je učenec mojstra Manola Sanlúcarja. Sodeloval je z Mayte Martín, Arcángelom, La Lupi, Eduardom Guerrerom in številnimi drugimi velikimi imeni flamenka. Trenutno nastope na glavnih odrih v Madridu združuje z delom predavatelja na magistrskem študiju flamenko kitare na Centro superior música creativa.

Cikel Noches de tablao predstavlja umetnost sodobnega flamenka. Oblikujejo ga interdisciplinarni umetniški dogodki, osnovani predvsem na živi povezavi glasbe in plesa, ter spremljevalni program izobraževalnih in teoretičnih vsebin. Program gradi medkulturni lok med tujimi in domačimi ustvarjalci, ki vzpostavljajo dialog med umetniško prakso flamenka in drugimi glasbenimi žanri ter predstavljajo nove ustvarjalne pristope h glasbeni, plesni in performativni umetnosti. Od svojega nastanka leta 2017 daje prostor najnovejšim umetniškim projektom, ki temeljijo na žanrski presečnosti, in ponuja širok razpon sodobnih izraznih form. V njem se nizajo koncerti in plesne uprizoritve, v katerih tradicija vstopa v navdušujoča zavezništva z novitetami.

Biografsko knjigo bodo predstavili: Žiga Valetič ter Ladeja Godina Košir in Tina Košir.
Dogodek bo povezovala novinarka in pisateljica Vesna Milek.

Pred koncem poletja je pri Založbi Goga izšla obsežna biografska knjiga o življenju in delu Mance Košir. Prvoosebna pripoved ene največjih Slovenk je sestavljena iz približno petsto avtorefleksivnih besedil, najdenih v njeni zapuščini, ki jih je na Mančino željo v celoto povezal urednik Žiga Valetič. Knjiga nas tako popelje skozi vsa obdobja Mančinega življenja in predstavi številne njene vloge: od neutrudne promotorke branja, mlade igralske zvezde, izjemne profesorice do borke za detabuizacijo smrti. Manj je mene, bolj sem Jaz je izjemna zbirka besedil, ki se dotikajo literature in družbe, duhovnosti, ljubezni, materinstva in veliko drugih tematik. Knjigo bodo na slovesnem dogodku v Ljubljani predstavili Žiga Valetič ter Ladeja Godina Košir in Tina Košir.

V sodelovanju z založbo Goga

Tektonski premiki v globalni geopolitiki, težnje k notranjemu preoblikovanju Evropske unije in obnovljeno iskanje identitete na Zahodu nas pozivajo k ponovni preučitvi tega, kaj je, kaj je bila in kaj bi lahko bila Srednja Evropa.

Slovenci so, na stičišču latinskega, slovanskega in germanskega sveta, v zgodovinskem času kulturno, versko, intelektualno ter geopolitično naselili srednjeevropski prostor. Obenem pa je položaj Slovencev in Slovenije v regiji tako v javnem diskurzu kakor v strateškem umeščanju pogosto ostal neopredeljen. Pričujoča konferenca poskuša ponovno določiti in ovrednotiti omenjeni položaj. Konferenca si prizadeva oživiti idejo Mitteleurope kot presežek gole zgodovinsko geografske kuriozitete ali nostalgičnega ideala. Prizadeva si ustvariti predstavo o Srednji Evropi kot o živem intelektualnem, kulturnem in političnem prostoru – nekakšni osi skupnega izkustva, vrednot ter izzivov.

Pri tem bi se radi tudi postavili po robu ideološkim poenostavitvam: Srednja Evropa ni niti zgolj prehodni prostor niti periferija, pač pa svoje lastno središče, z različnimi glasovi in tradicijami ki lahko pomagajo preoblikovati Evropo onkraj tehnokratskega centralizma in geopolitične naivnosti.

Z Goranom Markovićem se bo o njegovem literarnem ustvarjanju, zlasti o romanu Doktor D., v srbščini pogovarjal novinar in režiser Siniša Gačić. Poskrbljeno bo za simultano tolmačenje v slovenščino.

Goran Marković (1946, Beograd) je srbski režiser, pisatelj ter oster kritik političnega in družbenega dogajanja v Srbiji. Filmsko režijo je študiral na znameniti praški FAMU, kjer se je formirala tudi generacija drugih vidnih jugoslovanskih cineastov. Do danes je podpisal okoli petdeset dokumentarcev in trinajst celovečercev, obenem pa ustvarja kot gledališki režiser, dramatik in pisatelj. Njegovi filmi, med katerimi so Specijalno vaspitanje (1977), Nacionalna klasa (1979), Variola Vera (1982), Tito in jaz (1992) ter Kordon (2002), so prejeli vrsto domačih in mednarodnih nagrad. Poleg tega je bil Marković ves čas tudi pronicljiv opazovalec družbenih procesov, kar se zrcali tako v njegovem filmu kot literaturi.

Roman Doktor D. (2022) je nastal kot nekakšna literarna zrcalna slika časa in prostora, v katerem je avtor odraščal in ustvarjal. V središču zgodbe je nekdanji psihiatrični zdravnik, ki pod krinko predavatelja alternativne medicine vstopi v politično igro laži, manipulacij in zakulisnih spopadov. Radovan Karadžić, maskiran kot ljudski zdravilec z dolgo brado in oblečen v hipijsko opravo, ni bil samo mojster skrivanja – postal je figura, ki jo je lokalno prebivalstvo celo oboževalo. Kako se lahko nekdo, ki ga svet pozna kot morilca, spremeni v guruja, zdravilca in karizmatičnega doktorja Dragića, ki zdravi z alternativnimi in ezoteričnimi metodami? Marković z ostrim satiričnim rezom pokaže, kako tanka je lahko meja med resničnostjo in fikcijo ter kako hitro lahko družba zdrsne v distopijo. Knjiga je bila v Srbiji sprejeta kot ena najodmevnejših literarnih intervencij zadnjih let, saj neposredno nagovarja tako bližnjo preteklost kot aktualni trenutek.

Kris Davis, klavir; Robert Hurst, kontrabas; Johnathan Blake, bobni

Z grammyjem ovenčano pianistko in skladateljico Kris Davis je New York Times označil za vodilo, kje » [v New Yorku] določen večer poslušati jazz«. Kot vodja ali sovodja zasedbe je izdala 24 albumov ter sodelovala z umetniki, kot so Terri Lyne Carrington, Dave Holland, John Zorn, Craig Taborn, Ingrid Laubrock, Tyshawn Sorey in Esperanza Spalding. Leta 2021 je nagrado Doris Duke delila z Waynom Shorterjem in Danilom Perezom, 2022 in 2020 je bila DownBeat pianistka, 2021 pa pianistka in skladateljica leta Združenja jazzovskih novinarjev. Diatom Ribbons je bil po mnenju kritikov New York Timesa kot tudi radia NPR Music jazz album leta 2019.  

Pri delu prosto improvizacijo spaja z žanrom spoken word, elektroniko, mainstream jazzom ter R&B in rockom. Septembra 2023 je izšel album Diatom Ribbons – Live at the Village Vanguard, pri katerem so sodelovali Terri Lyne Carrington (grammyjeva nagrajenka in NEA Jazz Master) na bobnih, Julian Lage na kitari, Val Jeanty na gramofonih in elektroniki ter Trevor Dunn na basu. Je namestnica  programskega direktorja za kreativni razvoj na Berkleejevem institutu za jazz in pravičnost spolov ter ustanoviteljica založbe Pyroclastic Records. Ponaša se z nazivom »Steinwayjeve umetnice«.