Fabulin literarni večer bo gostil izjemno japonsko-nemško pisateljico Yoko Tawada, ki je med najbolj prepoznavnimi glasovi sodobne svetovne literature. Avtorica bo skozi pogovor o svojem delu občinstvu odpirala ključna vprašanja sodobnega sveta – vprašanja jezikovne izgube, migracij, tujstva in iskanja pripadnosti.

V ospredju večera bo njen roman Razkropljeni po zemlji (Chikyu ni chiribamerarete, 2018) v slovenskem prevodu Domna Kavčiča. Gre za prvo Tawadino prozno delo, ki se predstavlja slovenskemu bralstvu po izidu njene esejistične zbirke Eksofonija (2024). Zgodba sledi Japonki Hiruko, ki po družbeno-ekoloških katastrofah izgubi svojo domovino in materinščino ter ostane ujeta v Evropi. Ob spremljanju različne skupine sopotnikov, obstrancev in popotnikov Tawada skozi roman raziskuje, kako jezik kot identitetna vez lahko izgubi svoj pomen, a obenem postane tudi možnost za nove začetke in ustvarjalnost. Roman odpira aktualne družbene teme, kot so migrantstvo, naravne nesreče, spolna identiteta in kulturni esencializmi, ter bralca spodbuja k razmišljanju o togih predstavah nacionalne identitete. Z nelinearno pripovedjo, bogato simboliko ter prepletanjem resničnosti in fikcije Tawada ustvarja delo, ki presega zgolj literarno razpravo in odpira prostor za širše razumevanje sodobnih izzivov.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.

Yoko Tawada skozi svoj opus, še posebej po letu 2011, ko je Japonsko prizadel potres s cunamijem in jedrsko nesrečo, poglobljeno raziskuje izgubo domovine, jezika in varnosti ter skozi distopične prizore odseva negotovost današnjega sveta.

Dogodek poteka s podporo Goethe instituta Ljubljana. 
 

Fabulin literarni večer bo obiskovalcem predstavil izjemno hrvaško pisateljico, scenaristko in filmsko ustvarjalko Doro Šustić, ki je s svojim literarnim prvencem Psi osvojila kritike in občinstvo. V svojih delih raziskuje intimne odnose, notranje konflikte in hrepenenje sodobne mlade generacije, pri čemer mojstrsko razkriva čustvene globine in boleče življenjske izkušnje.

Roman Psi pripoveduje o mladi protagonistki, ki zapusti domačo Reko in odide na študij v Prago, kjer se zaplete v odnos s turškim fotografom, zaznamovanim z bolečo preteklostjo. Avtorica skozi njuno zgodbo raziskuje meje med ljubeznijo, izgubo, bolečino in psihološko odvisnostjo ter brez olepšav razkriva trenutke notranje razklanosti in samodestruktivnosti. S poetično in surovo pripovedjo odpira vprašanja o razpetosti med materialnim obiljem in duhovno praznino, emancipacijo in ranljivostjo, ter pokaže, kako omejitve telesa in duha oblikujejo našo pot.


Dogodek bo potekal v hrvaškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.

Dora Šustić se je hitro uvrstila med najbolj obetavne glasove hrvaške literature. Njen roman Psi je prejel nagrado Drago Gervais za najboljši rokopis in bil nominiran za več prestižnih literarnih nagrad, kar izpričuje njegovo pomembnost za regionalni literarni prostor.
 

Fabulin literarni večer bo gostil izjemno mehiško avtorico Guadalupe Nettel, ki je med najvplivnejšimi sodobnimi glasovi latinskoameriške literature. Nettel s svojo prepoznavno poetiko raziskuje meje med realnostjo in nezavednim ter pripoveduje o tistih, ki jih družba pogosto potisne na obrobje. Njene zgodbe so portreti drugačnosti, polni subtilnosti, empatije in psihološke globine, zaradi česar je prejela številne mednarodne nagrade, vključno s prestižno nagrado Herralde.

Gostiteljica (El huésped), njen prvi roman, prinaša srhljivo pripoved o deklici Ani, v katero se naseli moteče bitje – skrivnostna, morebitna namišljena »gostiteljica«. Ana proti tej prisotnosti vodi notranjo bitko, ki vse bolj posega v njeno okolje in povzroča razkroj družinskih vezi. Roman prehaja med zavestnim in nezavednim ter raziskuje teme slepote, drugačnosti in skupnosti, ki nastanejo, ko posamezniki ne najdejo svojega mesta v družbi. Z izjemnim občutkom za psihološko natančnost Nettel osvetljuje kompleksna čustva, ki se skrivajo pod površjem – strah, hrepenenje, sprejemanje in upor. Avtorica je v svojem pisanju delno črpala iz lastne izkušnje, saj je bila rojena s prirojeno katarakto, zaradi katere se je kot otrok pogosto soočala z občutkom drugačnosti in izolacije. V romanu to izkušnjo prepleta s fikcijo, ki odpira pomembna vprašanja o sprejemanju sebe in drugih v svetu, ki pogosto ne dopušča odstopanj od norm.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.

Guadalupe Nettel (1973) je avtorica številnih kratkih zgodb in romanov, kot so Bodljikave zgodbe, Zakonsko življenje zlatih ribic, Po koncu zime ter Edina, ki je bil leta 2023 med finalisti za bookerja. Njena dela prečijo teme telesne in psihološke drugačnosti, anomalij in izobčenosti, ki jih avtorica s prefinjenim jezikom prikazuje kot pomembne vidike človekove izkušnje.

V okviru programa Fabula Hub, ki ga Fabula namenja mladim, perspektivnim literarnim glasovom, gostimo italijansko-pakistanskega pisatelja Saifa ur Rehmana Rajo, avtorja ganljivega avtobiografskega romana Hidžra (2024). Roman skozi zgodbo o otroštvu v Ravalpindiju in mladostniških letih v Italiji raziskuje zapletene prehode med kulturami, spolno identiteto in družbenimi predsodki. Raja nas v svojem delu popelje v notranji svet posameznika, ki ga družba zaradi njegove spolne usmerjenosti in kulturne razpetosti ne sprejema.

Hidžra pripoveduje o življenju pred migracijo in po njej. »Pred« pomeni tradicionalno otroštvo v Pakistanu, ki ga zaznamujejo skupni družinski rituali in toplina matere, »po« pomeni tujost v Italiji, kjer Saif kot istospolno usmerjeni mladenič postane tujec tako med Italijani kot Pakistanci. Z oznako hidžra (polčlovek) nosi težo družbenih pričakovanj in izključevanja, a hkrati odločno išče svojo avtonomijo. Roman s surovo iskrenostjo, poetično izpovednostjo ter globokimi vprašanji o identiteti odstira družbene in osebne rane, s katerimi se soočajo marginalizirane skupine v sodobnem svetu.

Saif ur Rehman Raja (1994) je bil rojen v Ravalpindiju v Pakistanu, pri enajstih letih pa se je z družino preselil v Italijo. Diplomiral je iz pedagogike ter se posvetil raziskovanju multikulturalizma in kritične teorije rase na Univerzi v Sieni. Njegova literarna in raziskovalna dela se osredotočajo na migracije, vprašanja družbenih izključitev in marginaliziranih identitet.

Dogodek bo potekal v italijanskem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.

Saif ur Rehman Raja je avtor v fokusu programa Fabula Hub, ki v Sloveniji mladim avtorjem omogoča serijo literarnih dogodkov, profesionalno mreženje in rezidenčno bivanje. Med festivalom bo Raja deset dni bival v rezidenci Kulturne soseske v Celju, kjer bo sodeloval z lokalno literarno skupnostjo in se posvetil svojemu nadaljnjemu ustvarjanju.
 

Festival Literature sveta – Fabula z letom 2025 postaja eden od mednarodnih partnerjev evropske platforme CELA (Connecting Emerging Literary Artists), ki povezuje mlade evropske avtorje, prevajalce in literarne strokovnjake. CELA omogoča prepoznavnost novih literarnih glasov, povezuje prevajalce z založniki, uredniki in literarno skupnostjo po vsej Evropi ter krepi vlogo mladih prevajalcev pri oblikovanju evropske literarne prihodnosti. S tem partnerstvom bo Fabula postavila Ljubljano kot enega izmed ključnih literarnih inkubatorjev Evrope, kjer se bosta literarna ustvarjalnost in profesionalizacija edinstveno prepletali.

Na dogodku Fabula CELA – Mladi slovenski prevajalci bodo nastopili obetavni mladi slovenski prevajalci, ki so v sklopu projekta CELA zadnja tri leta prevajali dela sodobnih evropskih avtorjev v slovenski jezik in iz njega. Mojca Petaros, Zarja Lampret Prešeren, Rina Pleteršek, Sara Hočevar Mucić, Lucija Janc Novak, Tina Jurman, Natalija Milovanović, Aleš Belšak, Lara Potočnik in Maja Kovač bodo predstavili svoje prevajalske izkušnje, izzive pri delu s sodobno evropsko prozo ter razpravljali o ključnih slogovnih in tematskih značilnostih najnovejše evropske literature.

Omizje bo moderirala Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki bo skupaj s prevajalci raziskovala pomen prevajanja kot mostu med kulturami in vlogo, ki jo imajo mladi prevajalci pri oblikovanju literarne krajine. Dogodek bo ponudil vpogled v aktualne literarne tokove in preplet ustvarjalnih vplivov med evropskimi jeziki.

Fabula x CELA kot literarni inkubator
V sklopu projekta Fabula x CELA – Mladi slovenski prevajalci, ki poteka v partnerstvu z založbo Goga in Društvom slovenskih književnih prevajalcev, prevajalci ne bodo sodelovali le na osrednjem dogodku v Klubu CD, temveč bodo kot moderatorji prisotni tudi na več literarnih večerih po Sloveniji – gostovanja avtorjev in prevajalcev bodo potekala v knjigarnah Goga (Novo mesto), Maks (Nova Gorica) in Beletrina (Maribor). Poleg tega bo na Vodnikovi domačiji Šiška organiziran poseben dogodek mreženja z domačimi založniki in uredniki, na katerem bodo mladi prevajalci imeli priložnost vzpostaviti pomembne profesionalne povezave za nadaljnji razvoj svoje kariere, v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev pa bo v letošnjem letu organiziran tudi intenzivni prevajalski seminar, ki bo potekal za zaprtimi vrati.

Dogodek je priložnost za vpogled v dinamično in perspektivno ustvarjalnost mladih evropskih avtorjev ter za razpravo o pomembni vlogi prevajalcev, ki te glasove prenašajo v druge jezike in s tem bogatijo evropsko kulturno krajino. Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku.
 

Festival Fabula v sklopu teoretično-humanističnega fokusa pripravlja dogodek s Francisom Fukuyamo, enim najvplivnejših sodobnih političnih mislecev. Fukuyama, avtor prelomnega dela The End of History and the Last Man, v katerem je ob koncu hladne vojne predstavil kontroverzno tezo o ideološkem vrhuncu liberalne demokracije, ostaja osrednji glas v razpravah o prihodnosti globalne politike, demokracije in njenih izzivov.

V ospredju dogodka bo predstavitev njegove najnovejše knjige Liberalizem in njegove tegobe (Liberalism and Its Discontents, 2022), ki bo ob tej priložnosti izšla tudi v slovenskem prevodu. Fukuyama v knjigi zagovarja klasični liberalizem kot sistem, ki omogoča pluralnost, spoštuje temeljno človekovo dostojanstvo ter ustvarja gospodarski napredek, hkrati pa analizira grožnje z leve in desne. Kritičen je do neoliberalizma in poudarja potrebo po reguliranju, ki bi omejilo moč korporacij in izboljšalo socialno blaginjo. Obenem se dotakne negativnih učinkov digitalne dobe, v kateri spletne platforme manipulirajo z javnim mnenjem, širijo napačne informacije in spodkopavajo demokratično razpravo.

Na dogodku bo Fukuyama spregovoril o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih, vključno z izzivi liberalizma ob porastu populizma, politike identitet in tehnoloških sprememb, ki oblikujejo sodobni svet. Njegove teze bodo ponudile vpogled v ključna vprašanja našega časa: Kam vodi liberalna demokracija ter ali je sposobna preživeti notranje in zunanje pritiske?

Francis Fukuyama (1952), ameriški politolog, pisatelj in profesor na Univerzi Stanford, je doktoriral na Harvardovi univerzi. Znan je po svoji vplivni tezi o koncu zgodovine, ki je oblikovala svetovne razprave o politiki, identiteti in prihodnosti demokratičnih sistemov. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so Liberalizem in njegove tegobe, Konec človeštva: posledice revolucije v biotehnologiji in še neprevedena Trust: Social Virtues and the Creation of Prosperity, Identity: The Demand for Dignity and the Politics of Resentment. Njegov vpliv presega akademske kroge, saj so njegove analize pomemben del širšega diskurza o prihodnosti političnih in družbenih sistemov.

Pogovor z avtorjem bo vodil Rudi Rizman.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.

Pridružite se nam na večeru, ki bo v ospredje postavil aktualne izzive liberalnih demokracij, medtem ko bo Fukuyama ponudil premišljen pogled na prihodnost ideoloških bojev in reform, potrebnih za trajnost demokratičnih vrednot v globalnem svetu.
 

Festival Literature sveta – Fabula z letom 2025 postaja eden od mednarodnih partnerjev evropske platforme CELA (Connecting Emerging Literary Artists), ki povezuje mlade evropske avtorje, prevajalce in literarne strokovnjake s ciljem, da omogoči prepoznavnost novih literarnih glasov ter jih poveže z založniki, uredniki in prevajalsko skupnostjo po vsej Evropi. S tem partnerstvom bo Fabula prispevala k profesionalizaciji mladih literarnih ustvarjalcev in Ljubljano uveljavila kot enega izmed pomembnih literarnih inkubatorjev Evrope.

Že letos bo v sklopu projekta Fabula x CELA ter v sodelovanju z založbo Goga in Cankarjevim domom potekal poseben literarni večer, na katerem se bodo predstavili trije perspektivni mladi evropski prozaisti. Skupaj z njimi bomo raziskovali sodobno evropsko literaturo in razpravljali o ustvarjalnih tokovih, ki zaznamujejo novo generacijo avtorjev.

Večer bo moderiral Aljoša Harlamov.

Gosti večera:
Filip Grujić (Srbija)
Rojen leta 1995 v Novem Sadu, nagrajeni pisatelj in dramaturg, eden najbolj izstopajočih glasov mlajše generacije srbske literature. Diplomiral je na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, kjer danes poučuje kot asistent. Grujić je avtor več priznanih dram in romanov, med njimi sta Podstanar (2020), ki je bil nominiran za Evropsko nagrado za književnost in Ninovo nagrado, ter romana Bludni dani kuratog Džonija (2017). Njegov najnovejši roman I onda opet, iz početka (2023) potrjuje njegovo pomembno vlogo na srbskem literarnem prizorišču. Njegova dela raziskujejo eksistencialna vprašanja, medosebne odnose in tematike urbanega življenja.

Ekaterina Petrova (Bolgarija)
Ekaterina Petrova je literarna prevajalka in avtorica neleposlovnih del. Diplomirala je iz literarnega prevajanja na Univerzi v Iowi, kjer je prejela prestižno štipendijo Iowa Arts Fellowship. Kot prevajalka je gostovala v različnih literarnih rezidencah, vključno z Art Omi Translation Lab v ZDA in National Centre for Writing v Veliki Britaniji. Njene prevode in eseje lahko najdemo v številnih publikacijah, kot so EuropeNow, Ninth Letter in Drunken Boat. S svojim delom odpira mostove med jeziki, kulturami in literarnimi tokovi ter je ena vodilnih prevajalk mlade generacije v Bolgariji.

Francesco Aloia (Italija)
Francesco Aloia, rojen leta 1999 v Neaplju, je eden najprodornejših mladih italijanskih avtorjev. Po študiju na prestižni šoli Scuola Holden v Torinu je leta 2024 izdal svoj prvi roman Questo sangue masticato, ki združuje elemente osebne preiskave, družinskega romana in gangsterske zgodbe. Trenutno deluje kot pisatelj in literarni svetovalec ter razvija nove projekte. Njegovo delo zaznamuje živ jezik ter prepletanje osebnih in družbenih motivov, kar ga uvršča med najperspektivnejše literarne glasove mlade generacije.

Fabula x CELA kot literarni inkubator
V sklopu projekta Fabula x CELA bodo avtorji med festivalom sodelovali na več literarnih dogodkih po Sloveniji, vključno z gostovanji v knjigarnah Goga (Novo mesto), Maks (Nova Gorica) in Beletrina (Maribor). Poleg tega bo potekal poseben dogodek mreženja z domačimi založniki in uredniki na Vodnikovi domačiji Šiška, kjer bodo imeli mladi avtorji priložnost vzpostaviti povezave, ki bodo podpirale njihov nadaljnji razvoj.
Pridružite se večeru, na katerem bodo mladi evropski avtorji spregovorili o sodobni literaturi, svojem ustvarjalnem procesu in položaju mlade evropske proze. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.
 

Festival Fabula v sklopu teoretično-humanističnega programa ter v sodelovanju z založbo Analecta letos gosti tudi izraelskega filozofa in enega vodilnih sodobnih teoretikov kapitalizma Noama Yurana, ki v svojih delih raziskuje preplet ekonomije, spolnosti in želje. Yuran preučuje, kako kapitalistična logika oblikuje naše družbene norme, intimne odnose in potrošniško subjektivnost.

Osrednja tema dogodka bo predstavitev Yuranove knjige Seksualna ekonomija kapitalizma, ki bo ob tej priložnosti izšla tudi v slovenskem prevodu pri založbi Analecta. Yuran v knjigi razvija izvirno tezo o tem, kako kapitalizem ni le ekonomski sistem, temveč tudi prostor erotizacije, kjer denar, lastnina in potrošnja dobivajo seksualne in simbolne pomene. Skozi analizo zakonskih razmerij, oglaševanja, potrošnje in finančnih praks Yuran pokaže, kako kapitalizem izkorišča meje med tem, kar je mogoče kupiti, in tem, kar je zunaj ekonomske sfere – vendar le na videz. Njegova teorija presega klasične ekonomske razprave. Yuran trdi, da kapitalistična družba temelji na paradoksu, ko kategorija tega, česar denar ne more kupiti, ni omejitev denarja, temveč oblika njegovega širjenja. Kapitalizem z erotizacijo potrošnje in oglaševanjem ustvarja kulturno ekonomijo, ki preoblikuje odnose med spolnostjo, potrošnjo in močjo. Knjiga obravnava tudi vlogo vizualnih medijev pri oblikovanju potrošniške subjektivnosti v 20. stoletju, kjer se prepletajo ekonomija, erotika in družbene norme.

Noam Yuran se v svojem raziskovalnem delu osredotoča na presečišča politične ekonomije, kulturne teorije in vizualnih medijev, pri čemer posebno pozornost namenja vprašanju želje v ekonomskem kontekstu. V svojem delu analizira, kako kapitalizem oblikuje subjektivne strukture potrošnje in vrednosti ter kako ekonomske prakse vplivajo na družbene in psihološke dinamike. Je avtor odmevne knjige Kaj hoče denar: Ekonomija želje (What Money Wants: An Economy of Desire, Stanford University Press, 2014), v kateri raziskuje vlogo denarja kot specifičnega objekta želje in skuša preseči tradicionalne ekonomistične razlage njegove funkcije. S svojimi prispevki na področju humanistične ekonomije in teorije vrednosti je postal pomemben glas v sodobnih razpravah o kapitalizmu in njegovih kulturnih posledicah.

Pogovor z avtorjem bo vodila Alenka Zupančič.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik. 

Pridružite se večernemu pogovoru, ki bo ponudil provokativen vpogled v to, kako kapitalizem preobraža družbeno tkivo skozi ekonomijo želje, erotike in moči, ter razkril mehanizme, ki oblikujejo sodobno spolno in družbeno kulturo.

Na otvoritvenem večeru Fabule v Cankarjevem domu se bo predstavila britanska pisateljica, publicistka in aktivistka Sharon Dodua Otoo, ki je leta 2016 prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann, v svojem delu pa raziskuje zapletena vprašanja identitete, rase, spola in zgodovinskega spomina, pri čemer je njen prvenec Adas Raum (Adina soba) s svojo inovativno strukturo in univerzalno tematiko navdušil bralce in kritike po vsem svetu.

Adina soba je kalejdoskopski roman, ki skozi več kot pol tisočletja prepleta zgodbe štirih žensk, vse z imenom Ada, v zelo različnih zgodovinskih, kulturnih in družbenih kontekstih. Prva Ada je mlada Ganka iz leta 1459, ki se sooča s kolonialnim nasiljem in žalovanjem; druga Ada je znamenita angleška matematičarka Ada Lovelace, predhodnica računalniškega programiranja, iz Londona leta 1848; tretja je ženska, ujeta v nemškem koncentracijskem taborišču leta 1945; četrta pa je sodobna temnopolta Britanka, ki se leta 2019 kot noseča priseljenka preseli v Berlin. Njihove zgodbe presegajo časovne in prostorske meje ter odpirajo temeljna vprašanja o identiteti, družbeni vlogi žensk in temnopoltih oseb ter o boju proti zatiranju. Svojevrsten literarni presežek romana je tudi vključevanje glasov nečloveških pripovedovalcev – predmetov, kot so metla, kljuka in soba koncentracijskega taborišča, ki ponujajo unikatno perspektivo na zgodovinske dogodke in notranji svet protagonistk. Otoo z nelinearno strukturo prepleta zgodovinsko natančnost, poetični jezik in nadrealistične elemente, kar dajejo romanu posebno globino in moč.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.

Roman Adina soba, ki ga je v slovenščino prevedla Sara Virk, bralca sooča z univerzalnimi temami nepravičnosti, zatiranja in odpora, obenem pa ga vodi k premisleku o tem, kako osebne zgodbe žensk skozi čas prispevajo h kolektivni zgodovini človeštva.

Dogodek poteka s podporo Goethe instituta Ljubljana. 
 

Ob razstavi Dušan Jovanović – kulturni terorist pripravljamo pogovor z njegovimi sopotniki in soustvarjalci.

Dušan Jovanović je bil namreč režiser, ki je v svojem delovanju nenehno ustvarjal gledališke kolektive. Okrog sebe je zbiral ljudi, ki so ga navdihovali in sledili njegovi neverjetni ustvarjalni energiji. Pogosto so ostajali del njegovih uprizoritev in življenja daljša obdobja. O njegovem delu, pripetljajih, nerealiziranih zamislih in njegovem značaju bodo spregovorili Milena Zupančič, Meta Hočevar, Saša Pavček in Drago Ivanuša.

Pogovor bo vodila Patricija Maličev.