Koncept: Patricija Maličev in Srećko Horvat

Kritični kabaret se vrača v Cankarjev dom. Tokrat bo hrvaški filozof Srećko Horvat gostil mlado zvezdo sociologije Nikolaja Schultza, kar je hkrati tudi njegovo prvo gostovanje v Sloveniji. 

Nikolaj Schultz, rojen leta 1990, je danski sociolog, ki je bil bližnji sodelavec cenjenega francoskega filozofa Bruna Latourja (1947–2022), s katerim je tudi napisal knjigo O nastanku ekološkega razreda. Memorandum, izdano tudi v Sloveniji (založba Studia Humanitatis 2024).  

Recenzije tujih izdaj

V tej knjigi, ki je postala tudi Latourjev svojevrstni testament, sta opozorila, da vseobsegajoča družbena in ekološka sprememba ni mogoča brez jasno določenega novega družbenega razreda. 

V vmesnem času je Schultz s svojo zadnjo knjigo Land Sickness, ki je zelo hitro postala prodajna uspešnica v Nemčiji, spodbudil razvoj »novega eksistencializma« v dobi »antropocena«.

To je samo nekaj tem, o katerih se bo Nikolaj Schultz pogovarjal s Srećkom Horvatom.
 

Jeremy Pelt, trobenta; Jalen Baker, vibrafon; Misha Mendelenko, kitara; Leighton Harrell, kontrabas; Jared Spears, bobni

Jeremy Pelt se je po študiju na prestižnem Berkleeju odločil za selitev iz Los Angelesa v New York, kjer si je kmalu ustvaril pomembno mesto na jazzovski sceni. Zgodaj je postal član Mingusovega big banda, nastopal v Roy Hargrove Big Band, The Village Vanguard Orchestra in Duke Ellington Big Band. Njegovi sodelavci so bili Ravi Coltrane, Jimmy Heath, Vincent Herring, Charlie Persip, Ralph Peterson, Cedar Walton idr. 

Uigranost njegove dolgoletne stalne zasedbe, v kateri so bili saksofonist J. D. Allen, pianist Danny Grissett, basist Dwayne Burno in bobnar Gerald Cleaver, so kritiki primerjali z drugim kvintetom Milesa Davisa, Peltov slog igranja, emocionalno globino in brezhibno tehnično izvedbo pa s Freddiejem Hubbardom in Leejem Morganom. Pelt v glasbi združuje tradicijo in modernost, pri tem pa raziskuje različne dimenzije jazza, od klasičnega bop zvoka do bolj avantgardnih projektov. Posnel je več kot 25 avtorskih albumov, med drugimi je sodeloval tudi z našim bobnarjem Gašperjem Bertoncljem na njegovi plošči Caution! Hard Hat Area! iz leta 2008.

V koronskem času je v samozaložbi izdal prvo zbirko intervjujev, naslovljeno Griot: Examining the lives of Jazz's great storytellers, v katerih raziskuje zgodovino jazza skozi pogovore z največjimi glasbeniki tega žanra, med njimi so Wayne Shorter, Ron Carter, Wynton Marsalis … V intervjujih razmišlja o izzivih glasbenega življenja, o medgeneracijskem prenosu znanja pa spregovori s kolegi Ambrosom Akinmusirejem, Terri Lyne Carrington, Robertom Glasperjem, če omenimo le nekaj imen iz obsežne zbirke intervjujev, ki danes zajema pet izdanih knjig. Kot izkušen trobentač, skladatelj, producent in pedagog Pelt s tem projektom prevzame vlogo modernega griota – pripovedovalca zgodb in varuha kulturne dediščine. 

Le dober mesec po izidu njegovega najnovejšega albuma Woven ga bomo gostili v Klubu Cankarjevega doma. V novem projektu združuje tradicionalne vidike jazza s številnimi možnostmi elektronsko sintetiziranega zvoka. Album vsebuje devet skladb, večinoma izvirnih kompozicij, ki izkazujejo Peltovo inštrumentalno mojstrstvo in njegovo zavezanost raziskovanju novih dimenzij v jazzu.


Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Brian Settles, tenorski saksofon; Luke Stewart, kontrabas, kompozicije; Gerald Cleaver, bobni

Ko ga je v koronskih letih revija DownBeat uvrstila med 25 ključnih osebnosti mlajše generacije, ki bo odločala o prihodnosti jazza, je imel ameriški basist Luke Stewart za seboj že dobro uhojeno pot. Takrat je igral v približno enajstih bendih, med drugimi je bil član tria saksofonista Jamesa Brandona Lewisa, vodil svoj Exposure Quintet, predstavljal polovico eksperimentalnega dueta Blacks' Myths ter ustvarjal v skupinah Irreversible Entanglements in Trio 000, ki ju je soustanovil (mimogrede z Irreversible Entanglements je ob saksofonistu Jamesu Brandonu Lewisu in s poetinjo Moor Mother stal na odru 63. Jazz festivala Ljubljana leta 2022). Igral je v zasedbah z Archiejem Sheppom, Hamietom Bluiettom, Wadado Leom Smithom, Miriam Parker in Kenom Vandermarkom. Kljub sodelovanju v različnih skupinah je njegov glasbeni in moralni kompas vselej kazal v isto smer; prevpraševati vse – tudi splošno priznane osnovne temelje dojemanja glasbe z vsiljenimi zatiralskimi vplivi vred. 

Luke Stewart je odraščal v zvezni državi Misisipi ter kot otrok igral saksofon, violino in kitaro, preden je v srednji šoli prijel za električni bas. V Washingtonu DC je študiral mednarodne odnose, aktivno sodeloval z organizacijo, ki se zavzema za ukinitev smrtne kazni v ameriškem kazenskem sistemu in po faksu soustanovil neprofitno organizacijo CapitalBop, ki se ukvarja s promocijo jazza v ameriški prestolnici. Na radijskem programu Jazz and Justice je vodil tedensko oddajo in pisal glasbene kritike ter tako sooblikoval vizijo neodvisne in eksperimentalne glasbene scene v prestolnici.

Dobro se znajde v različnih glasbenih okoljih, od avantgardnega jazza in postbopa do art punka in rocka. S svojim Silt Triom, s katerim tokrat prihaja v Klub CD, se bolj nagiba k spiritualnemu jazzu v tradiciji Alberta Aylerja. S pridihom bluesa iz svojega rojstnega Misisipija in z osvobojenimi ritmičnimi strukturami kot avtor vseh kompozicij svojima soborcema, Brianu Settlesu na saksofonu in Geraldu Cleaverju na bobnih, pušča veliko prostora za improvizacijo. Priče bomo torej zgledu njegove glasbene ideje: poudarjanju nehierarhične narave svobodno improvizirane glasbe in izpodbijanju koncepta skladatelja z veliko začetnico, ki sicer vpliva na naše dojemanje glasbe.

Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Trajanje: 90 min

Jure Pukl, saksofon; John Escreet, klavir; Joe Sanders, bas; Christian Lillinger, bobni 

Glasbena imitacija analogne umetne inteligence. Zlomljeni tehnično dovršeni ritmi, sodobne lirične basovske linije, robusten zvok saksofona in nepredvidljiva improvizacija so govorica te nove zasedbe starih znancev. Njihov glasbeni izraz je odgovor na umetno inteligenco, saj vztrajajo pri tem, da je glasba še vedno najmočnejša, najlepša, najbolj divja, najbolj lirična in čutna, kadar jo izvajajo glasbeniki v trenutku in prostoru pred živim občinstvom. Vodja zasedbe Jure Pukl, ki je eden naših najuspešnejših glasbenikov v tujini, se s projektom Analog AI po premiernem nastopu v Klubu CD podaja na turnejo, na kateri bodo z zasedbo predstavili skladbe, ki jih bodo ovekovečili na novem albumu.
 

Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Trajanje koncerta: 90 min

Kaja Draksler, kompozicije, klavir; Laura Polence, vokal; Björk Níelsdóttir, vokal; Ada Rave, tenorski saksofon, klarinet; Ab Baars, tenorski saksofon, klarinet, šakuhači; George Dumitriu, violina, viola; Lennart Heyndels, kontrabas; Onno Govaert, bobni, tolkala

Pianistka in skladateljica Kaja Draksler se v svojem ustvarjanju giblje med kompozicijo in improvizacijo, pri tem pa zajema iz različnih slogov, prostorov in zgodovinskih obdobij. Pričujoči oktet je skladateljičin poskus realizacije glasbenih idej, ki jih je nizala med študijem jazza in klasične kompozicije na znamenitem konservatoriju v Amsterdamu, pa tudi izkušenj, ki jih je pozneje pridobila med delovanjem v polju svobodne improvizacije. Projekt Sčasoma / In Time povezuje pisano skupino osmih mednarodnih glasbenikov, pretežno iz Amsterdama, kjer je zasedba tudi nastala. 

Projekt In Time je bil leta 2021 premierno izveden v Concertgebouwu v Bruggeju, navdihnila ga je poezija japonskega pesnika Macua Baša. Drakslerjeva je nato repertoar prearanžirala in dodala nove skladbe, ki bodo v Sloveniji premierno predstavljene aprila 2025 z naslovom Sčasoma / In Time v produkciji Zavoda Sploh.  

Oktet je do sedaj za založbo Clean Feed izdal dva kritiško uspešno sprejeta albuma. Prva, dvojna zgoščenka Gledalec je bila izdana leta 2017, druga, Out for Stars, na kateri je uglasbena poezija Roberta Frosta, pa 2020. 

Dogodek poteka v sodelovanju s ciklom koncertov Razsrediščenja Zavoda Sploh in projektom Better Live, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije. 


Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor ter Ministrstvom za naravne vire in prostor RS organizira predavanje in okroglo mizo s profesorjem Carlosom Morenom na temo mest kratkih poti.

Carlos Moreno je profesor in znanstveni direktor katedre za “Podjetništvo – ozemlje – inovacije” na pariški univerzi Sorbona v Franciji. Pri svojem delu se ukvarja z izzivi, s katerimi se soočajo mesta, regije in metropole v 21. stoletju. Vodi razvoj Globalnega observatorija dostopnosti v okviru Svetovnega urbanega foruma v sodelovanju z organizacijami UN-Habitat, Mesta C40, Združenje mest in lokalih oblasti (UCLG) ter drugimi partnerji. Je avtor različnih konceptov urbanega razvoja, med drugim “Humano pametno mesto” in “30-minutno območje”. Mednarodno odmevnost je doživel leta 2020 z vključitvijo koncepta “15-minutno mesto” v mestni načrt Pariza. Koncept temelji na ustvarjanju naselij, mest in mestnih območij, kjer so vse bistvene potrebe stanovalcev zlahka dosegljive v 15 minutah peš ali s kolesom. Gre za poskus transformacije avtomobilsko usmerjenih urbanih območij s kombinacijo uporabe klasičnih orodij prostorskega in prometnega načrtovanja ter novejših orodij, načrtovanja digitalne dostopnosti. Njegovi pogledi na urbani razvoj so utemeljeni v okviru publikacij Urbano življenje in bližina v času Covid-19 (2020), Svoboda mesta – Od globalnega do 15-minutnega mesta (2020) in vrsti znanstvenih člankov. Več informacij (v francoskem jeziku): www.moreno-web.net

Na predavanju v Ljubljani bo predstavil trenutne trende v urbanističnem načrtovanju in njihove potenciale za razvoj naselij v Sloveniji.

Za podrobnejše informacije o dogodku kliknite TUKAJ.  

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

Trajanje koncerta: 90 min

Christian Achim Kühn, kitara, vokal, kompozicija; John Dikeman, tenorski saksofon; Ziv Taubenfeld, bas klarinet; Esat Ekincioglu, kontrabas, vokal; George Hadow, bobni 

Borilno ime skupine Kuhn Fu nemškega kitarista, skladatelja in mojstra ceremonije Christiana Kühna ni naključje. V svoji »jazz rock psihedeliji« vse obrača na glavo. Zappa se sreča s kabaretom, surferski rock in metalski rifi poganjajo Chattanooga Choo-Choo, medtem ko vse skupaj postrani gledajo botri Shakespeare, Brecht in Monty Python.

Kuhn Fu je razvil edinstveno in zelo idiosinkratično obliko jazz rocka med parodijo in resnostjo, s katero razkrinkavajo glasbena slepila. Humor, ki poganja to zasedbo, glasbi daje vetra. 25. oktobra lani so pri založbi Berthold Records izdali svoj šesti studijski album Katastrofik Kink Machine, ki ga bodo predstavili tudi v Klubu CD.
 

Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Vsak koncert traja 45 min. Med koncerti so 15 min odmori. 

Ob 18. uri
Mladi Raziskovalci VIII. – Neža Okorn – Intima
Neža Okorn, vokal; Maximilian Gerstbach, klavir; Nina Feldgrill, bas; Jonas Zink, bobni

Avtorske skladbe Neže Okorn, nastale večinoma v letu 2024. Izhajajo iz ranljivega notranjega prostora in v želji ovekovečiti občutke v različnih življenjskih okoliščinah. Glasba in besedila izražajo trenutna stanja skladateljice, ki je k sodelovanju povabila avstrijske glasbenike, s katerimi se je srečala med študijem na Dunaju.

Glasbeno pot je začela v Glasbeni šoli Grosuplje, kjer je šest let igrala violino, nato pa nadaljevala z učenjem petja. Po treh letih izobraževanja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana se je odločila za študij jazz glasbe na Zasebni univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Redno se je udeleževala seminarjev in festivalov, kot so Jazzinty, Jazz klinika in Jazz festival Ljubljana, ter se tako izpopolnjevala pri svetovno priznanih umetnikih, kot so Ben Wendel, Mike Moreno, Joe Sanders, Gregory Hutchinson, Jure Pukl, David Binney, Joel Ross, Femi Temowo in drugi. Z navdušenjem piše tudi poezijo, fotografira in slika.

Ob 19. uri
Blaž Švagan – Absolute Candor
Blaž Švagan, tenorski saksofon; Tjan Šoštarič, kontrabas; Arsenije Krstić, klavir; Gaj Bostič, bobni

Po debitantskem albumu Sound in Time, ki ga je mariborski tenorski saksofonist in skladatelj Blaž Švagan predstavil na 9. izvedbi Zvončkov in trobentic, bomo tokrat njegovemu razvoju sledili ob novem albumu Absolute Candor. Posnel ga je septembra 2024 v New Yorku ter v kvartet povabil kontrabasista Kima Cassa, pianista Marka Črnčeca in bobnarja Kusha Abadeyja. Newyorška zasedba je z vznemirljivim modernim zvokom prežela nove kompozicije, ki se sicer navdihujejo tudi v death metalu in znanstveni fantastiki. Kompleksna zgradba tu in tam prekrši pravila kontrapunkta, a med z energijo nabitimi trenutki dopušča tudi prostor umirjenosti. Osrednja skladba Kolinahr, v obliki suite, ponazarja ritual prehoda k popolnemu nadzoru čustev in predanosti logiki. Album bo predstavil s svojo »dunajsko« zasedbo.
 

Ob 20. uri
Lenart De Bock – A Plea for Tenderness 
Lenart De Bock, saksofon; Tomaž Gajšt, trobenta; Tomaž Zevnik, bas klarinet; Melani Popit, vokal; Rok Zalokar, Rhodesov klavir; Miloš Čolović, kontrabas; Sebastian Baumgartner, bobni

Lenart De Bock je saksofonist in skladatelj, ki končuje študij jazz saksofona na akademiji v Gradcu. Dejaven je kot stalni član zasedbe Zhlehtet, s katero je v zadnjih treh letih izdal pet albumov. Miloš Čolović in Sebastian Baumgartner z njim tvorita trio Soothsayer in maja 2024 so izdali prvo ploščo, naslovljeno Paleontology, ki vsebuje tudi njegovo avtorsko glasbo. Pred kratkim pa je zasnoval še svoj prvi povsem avtorski projekt z naslovom A Plea for Tenderness, ki ga bo na Zvončkih in trobenticah predstavil z uveljavljenimi glasbenimi kolegi. Njegova glasba korenini v tradiciji spiritualnega jazza, a se napaja tudi iz etna in klasične glasbe. 
 

Ob 21. uri
Timotej Kotnik – Via Ad Aeterna 
Timotej Kotnik, trobenta; Vid Jamnik, vibrafon; Jure Praper, kitara; Marko Čepak Maki, kitara; Miha Koren, bas; Gaj Bostič, bobni

Slovenski trobentač in skladatelj Timotej Kotnik je svoj prvenec Via Ad Aeterna zasnoval v slogu eklektične sodobne maše z liturgičnimi izročili od afrobeata do balkanskih ritmov in z vseprisotnim večnim duhom Milesa Davisa. Skozi šest skladb se jazzovska fuzija vzpenja na poti do zveličanja. Kompozicijsko vznesena, dinamična in melodična glasba pusti sodelujočim do izraza.

Kotnik, ki je profesor na glasbenem kolidžu Berklee v Valenciji, je v zadnjih letih igral in snemal s številnimi priznanimi imeni, med njimi s Souad Massi, Pericom Sambeatom, Magos Herrera, Ivanom »Melonom« Lewisom in Danilom Pérezom. Gostoval je v Jordaniji, Egiptu in Libanonu, na Finskem in Norveškem, vsako od teh različnih medkulturnih izkušenj pa vpel in poglobil s svojim avtorskim izrazom.


Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Kot izhodišče pogovorov o možnosti filozofskega mišljenja lahko služi citat iz Hamleta: »There are more things in heaven and earth, Horatio, / Than are dreamt of in your philosophy.« »Več je stvari na nebu in na zemlji, Horacij, / kot se lahko sanja tvoji filozofiji.« To so Hamletove besede Horaciju, potem ko se je soočil z nadzemsko prikaznijo, z duhom svojega očeta, torej z nečim, kar presega domet filozofije in običajnega mišljenja. Nemški razsvetljenec Lichtenberg je v 18. stoletju temu slovitemu citatu dodal humorni dostavek, da pa je tudi več stvari v filozofiji, kot jih je mogoče najti na nebu in na zemlji (domislica, ki je bila še posebej pri srcu Freudu). Med tema presežkoma – tistim »več« v svetu, ki se izmika filozofiji, ter tistim »več« v filozofiji, ki presega običajne svetne reči – se postavlja vprašanje o vlogi in funkciji filozofije in kritičnega mišljenja sploh. Kaj more filozofija danes? Kakšne so možnosti in perspektive kritičnega mišljenja v svetu, ki čedalje bolj drvi v pogubo?

Po zelo odmevnem lanskem nizu dvogovorov o današnji usodi filozofije (pod skupnim naslovom Sivo na sivem) se bo razmislek po drugih poteh vračal k istim vprašanjem, tokrat izhajajoč iz Hamleta, z novo rundo dvogovorov v podobni zasedbi. V pogovorih bodo sodelovali dr. Andrew Cutrofello (avtor knjige Vse za nič. Hamletova negativnost, Analecta 2019), dr. Mladen Dolar, dr. Jela Krečič, dr. Jure Simoniti in drugi.

Kot prvi prihaja v goste dr. Andrew Cutrofello, profesor filozofije na oddelku za filozofijo Univerze Loyola v Chicagu, kjer poučuje od leta 1994. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na zgodovino filozofije, estetiko in filozofijo umetnosti s poudarkom na interpretaciji Hegla, Kanta in sodobnih francoskih filozofov. Je avtor številnih monografij, med drugimi Vse za nič. Hamletova negativnost (All for Nothing: Hamlet’s Negativity, MIT Press, 2014), ki je leta 2019 v prevodu Marije Zlatnar Moe izšla v slovenščini. Njegova prihajajoča knjiga The One and the Others: Metaphysics, Poetry, and the Antinomies of Plato’s Parmenides bo kmalu izšla pri založbi Northwestern University Press. Poleg raziskovalnega in pedagoškega dela redno objavlja članke in prispevke o literaturi in filozofiji, s posebnim poudarkom na povezavah med filozofijo in Shakespearovimi deli ter sodobnimi estetskimi vprašanji.

S profesorjem se bo pogovarjal cenjeni slovenski filozof dr. Mladen Dolar.

Pogovor bo potekal v angleškem jeziku s tolmačenjem v slovenščino

Dogodek je del projekta Filozofija v (upo)rabi, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo