Jan Bajc Funa, elektronika; Gaj Bostič, bobni

Level Up in Druga godba s skupnimi močmi predstavljata obalni dvocikel, skupni projekt producenta .čunfe in tolkalnega virtuoza Gaja Bostiča.

Tandem obalnih glasbenih mladincev, nadvse eklektičnega producenta in ritmoklepača .čunfe ter na sceni vse bolj prisotnega tolkalskega virtuoza Gaja Bostiča, je nastal lansko leto v okviru cikla Dvocikel, ki v okviru kranjske Layerjeve hiše projektno združuje po dve umetniški entiteti. Glasba obalnega dvojca je globoko usidrana v hip hop instrumentalih, ki jih nadgrajujeta eden z jazzovskimi prijemi na bateriji in drugi s sodobnimi smernicami podzemne elektronske klubske glasbe.

https://www.facebook.com/watch/?ref=external&v=724227731386374
https://cunfa.bandcamp.com/
https://www.facebook.com/afnuch/

Koncert LIUN & Science Friction Band je prestavljen s 14. aprila na 15. december 2020. Koncert Okkyung Lee & Liz Kosack je odpovedan.

Okkyung Lee, violončelo; Liz Kosack, klaviature

LIUN & The Science Friction Band
Lucia Cadotsch aka LIUN, glas, sintetizator; Wanja Slavin, sintetizator; Dan Nicholls, klaviature; Ludwig Wandinger, bobni
Večer z izjemnimi glasbeniki iz Južne Koreje, ZDA, Švice, Nemčije in Velike Britanije, ki so v Berlinu našli prostor za svojo drzno ustvarjalnost – od improvizacije do alternativnega popa.
Okkyung Lee je violončelistka, skladateljica in improvizatorica. Od leta 2000, ko se je preselila v New York, je delala v različnih kontekstih kot samostojna umetnica ali sodelavka v širokem razponu disciplin, vključno s hrupom, improvizacijo, jazzom, zahodno klasiko ter tradicionalno in popularno glasbo svoje domovine. Njeno delo na vseh področjih vodita radovednost in smisel za raziskovanje. Liz Kosack je glasbenica in oblikovalka iz Maina, ZDA, dejavna v Berlinu in New Yorku. Njeno ustvarjanje je večplastno, osredotoča pa se na igranje sintetizatorjev in na maske. Je prva prejemnica SWR Jazzpreis (2019).

LIUN & The Science Friction band je znanstvenofantastična zasedba, ki se vije med temnimi, silovitimi ritmi in krhkimi melodičnimi obrisi. Kompleksni večplastni aranžmaji Wanje Slavina so v nasprotju z Luciinim odkritim in prosojnim glasom, ki seka skozi nered. Pesmi postavljajo pod vprašaj družbene norme vedenja med spoloma ter navajajo močne umetnice in like, kot so Kiddo, Foxy Brown, Princess Mononoke in Eleven. Lucia Cadotsch se je ljubljanskemu občinstvu že predstavila v zasedbama Schneeweiss & Rosenrot (v Kinu Šiška) in Speak Low (na Jazz festivalu Ljubljana).

The Stone v Ljubljani, kurator John Zorn

Matej Magajne, kitara; Andrej Maver, bobni; Miloš Leban, klaviature; Andrej Klavžar, bas

Skupina Feedback je nastala leta 1999 kot tričlanska zasedba z željo po ustvarjanju avtorske inštrumentalne glasbe. Po nekaj letih koncertiranja se ji je leta 2004 pridružil še en član. Od takrat do danes deluje kot kvartet neprekinjeno in v nespremenjeni zasedbi. Žanrsko bi lahko njeno glasbo umestili med mešanico rocka, bluesa in jazza oziroma kot progresivni rock. Ker pa si je skupina v vseh letih delovanja prizadevala najti svoj zvok in slog, kar ji je tudi uspelo, je žanrska opredelitev težko določljiva. V dvajsetih letih je izdala štiri študijske albume in odigrala številne koncerte po Sloveniji, nekaj tudi v tujini, predvsem po klubih in festivalih. Po dvajsetih letih je napočil čas za peti studijski album, ki so ga člani zasedbe posneli v lastnem preverjenem prostoru, kjer tudi ustvarjajo in ki vsekakor prinaša nekaj novega od skupine Feedback. Naslov albuma Iztrošeni in predvidljivi fusion vzorci je seveda namerno šaljiv, mogoče pa tudi primeren izraz za album, kajti skladbe včasih dajejo občutek že slišanega ali bolje rečeno preverjenega gradiva. Skupina se s tem ne obremenjuje, glasbo ustvarja izključno iz lastnega občutka in zadovoljstva ter z veliko predanosti do dela. Mogoče pa je zaradi tega album lahko označiti kot nekaj povsem novega in posebnega na slovenski glasbeni sceni.

Letna članska izkaznica Cankarjevi torki
Zagotovite si prihranek in klubske ugodnosti:
– 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov
– rezervacijo vstopnice do petnajst minut pred koncertom, če obisk napoveste vsaj dan prej na E vstopnice@cd-cc.si
– 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta
– žrebanje dobitnikov brezplačnih kompletov vstopnic za Jazz festival Skopje, Jazz Cerkno in  Jazz festival Ljubljana

Cena članske izkaznice 20 EUR
Veljavnost eno leto po nakupu; izkaznica ni prenosljiva

Dogodek bo povezovala Tjaša Koprivec Vuga, z glasbo pa ga bodo popestrili Ksenija Jus in Divje ptice.
Avtorici dogodka: Ksenija Jus, Gabriela Babnik Ouattara

Glasovi miru preteklosti, glasovi miru sedanjosti in celo glasovi miru prihodnosti so vedno tukaj. Ostajajo naši tolažniki, so glasovi upanja, ki skozi tisočletja plujejo z nami. Glasovi miru in svobode so vse, kar nam ostaja. Tudi če so stokrat ugasli, prezrti, izdani, ponižani, izgnani in ubiti, glasovi miru vedno znova zaiskrijo v misli, besedi, glasbi, z zaščitno masko ali brez.

Rdeča nit letošnje podelitve nagrade mira bodo glasovi sedanjosti in tako bodo imele glavno besedo nominiranke. Svoje glasove bodo posodile tistim, ki na ta planet šele prihajajo, ter tistim, ki zaradi človeške sebičnosti nekaterih odločevalcev v tem trenutku bežijo pred vojno, lakoto, norostjo in pohlepom. Za vse, ki spremljamo in spoštujemo njihova dela, ki jih največkrat ustvarjajo v nemogočih razmerah, bodo letošnje nominiranke glasovi upanja.
 

Ksenija Jus in Divje Ptice so druga glasbena zasedba (s prvo, Popkovine, se je predstavila julija), ki jo je glasbena in literarna avtorica oblikovala v tem letu. V njej je poleg nepogrešljive flavtistke in vokalistke Katje Stare (Popovni 2012) ter gosta multiinstrumentalista Blaža Grma (Pozdravi iz Slovenije 2014 in Enciklopedija človeka in soljudi), našel svoj ustvarjalni prostor kitarist in vokalist Rok Černe.

Clara de Asís je španska skladateljica in performerka, bazirana v Franciji. Njen pristop k zvoku podčrtuje preprostost, neposeganje in aktivno poslušanje kot metode glasbenega ustvarjanja. Njena dela izkazujejo izjemno natančnost in intuitivno odprtost, ki vključuje posvečenost zvoku v vseh svojih podrobnostih in v vseh svojih čistih oblikah. Letošnja SHAPE Platform umetnica.

Med 8. in 27. septembrom lahko njeno delo vidite tudi na skupinski razstavi Vrt, ki ga preganja raj v Galeriji Equrna.
https://www.claradeasis.com/
https://soundcloud.com/claradeasis

Irena Tomažin je plesalka, koreografinja ter pevka, ki večinoma nastopa v plesno gledaliških predstavah in vokalnih performansih ter koncertih eksperimentalne improvizirane glasbe. Do sedaj je ustvarila sedem avtorskih vokalno-plesnih projektov (Hitchcockove metamorfoze (z Mitjem Reichenbergom), Kaprica, (S)pozaba kaprice, kot kaplja dežja v usta molka, Ptih (s Hanno Preuss), Splet okoliščin (z Josephine Evrard), Okus tišine) ter sodelovala z mnogimi režiserji in koreografi doma in v tujini. Od leta 2006 izvaja solo projekt za glas in diktafone imenovan »iT«. Njen zadnji album ARBA, DÂK ARBA je nastal v sodelovanju s Frédéricom D. Oberlandom.

https://hallowground.bandcamp.com/album/arba-d-k-arba
https://soundcloud.com/it-irena-tomazin

Maja Osojnik je pevka, skladateljica, improvizatorka elektroakustične glasbe in zvočna umetnica, uveljavljena na več glasbenih področjih, kot na primer zgodnja glasba, sodobna in eksperimentalna glasba, jazz in svobodna improvizacija, zvočna umetnost in težja glasba. Komponira in piše za ples, gledališče, film, radio, zvočne instalacije in raznolike glasbene skupine in ansamble. Živi in dela na Dunaju.

http://maja.klingt.org/
https://soundcloud.com/maja-osojnik

Avtorica in izvajalka: Nina Dragičević

Izvajalca: Anja Novak, glas; Žiga Jenko, inštrumenti, elektronika

V pesniški knjigi (oziroma pesnitvi) Ljubav reče greva (ŠKUC, 2019) se lirska protagonistka sooča in nas sooča z vprašanjem: Kako preživeti kot relativno mlada posameznica, ki je povrh tega še umetnica, v tem prostoru, tem večnem barju, tem neskončnem labirintu izjemne ksenofobije, mizoginije, homofobije, neznosne prekernosti (delovne in življenjske), totalnega pustošenja jezika, redukcije življenja na ‘golo življenje’, se pravi, v razmerah peristentnega uničenja? Kaj deluje, ko nič ne deluje?

Odgovor, ki ga avtorica implicira, je v specifični “senzibilnosti”. To je ljubav, ki jo je v tej knjigi mogoče razumeti tako v smislu koncepta kot v podobi konkretne posameznice, kot nekaj in nekoga, ki je hkrati prisotno in prisotna ter izmuzljivo in izmuzljiva. Kot njeno civilizacijsko usmeritev.

Dramaturginja: Marinka Poštrak
Kostumografka: Belinda Radulović
Avtorica glasbenega izbora: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Barbara Rogelj
Oblikovalec luči: Bojan Hudernik
Oblikovalec maske: Matej Pajntar

Igra:
Pika, nekoč Nogavička: Vesna Slapar

Protagonistka monodrame večkrat nagrajenega dramatika Roka Vilčnika – rokgreja je Pikapolonica Zmagoslava Marjetica Nogavička – torej Pika Nogavička, ki je žirijo na 48. tednu slovenske drame tako očarala, da je igro upravičeno uvrstila med nominirana besedila za Grumovo nagrado.

V obrazložitvi nominacije je žirija med drugim napisala:
»Večja od vseh je monodrama, katere protagonistka je Pikapolonica Zmagoslava Marjetica Nogavička – torej Pika Nogavička. Ta je za razliko od legendarne otroške junakinje zgodb Astrid Lindgren 'zrasla'. Prav odraščanje je osrednja tema drame, vključno z otroškimi sanjami, razočaranji, s telesnimi spremembami in socialnimi obveznostmi. Že v prvih stavkih izvemo, da je Pika zrasla, da je postala tudi 'odrasla', da pege prekriva s pudrom, nosi visoke pete in nogavice iste barve ter živi v garsonjeri. A besedilo ne ostane pri začetni melodramatski zasnovi in ne igra samo na čustveno noto. Vseskozi slutimo tudi Pikino notranjo premišljenost in obenem razburjenost, negotovost in izgubljenost, ki ne tvorijo le zaradi hormonov razburkanega najstništva, ampak eksistencialno bistvo sodobnega človeka. Igra nekoliko spominja na Bariccov Novecento in celo na Malega princa, ki jima ni podobna le zaradi učinkovitega prikaza drugačnosti, ampak tudi zato, ker ni namenjena otrokom, temveč odraslim. Obilica zanimivih situacij nazadnje omogoča potencialno zelo različne načine recepcije, in sicer od feministične, romantične, mladostniške do socialne in psihološke. Zato je tudi večkratno uprizarjanje ne bo izčrpalo.«

V svetu, ki nas sili v uniformiranost, je Pikino življenje kot svetla luč v temnem tunelu. Njena drugačnost, nesprejemanje togih družbenih pravil in predvsem ohranjanje otroškosti nam je lahko v pomoč, ko se nam zdi, da ne moremo živeti drugače. Prepričani smo, da je vloga »pisana na kožo« igralki Vesni Slapar in režiserju Alenu Jelenu, mojstru uprizarjanja intimnih družinskih zgodb. In kar dodatno govori v prid odločitvi za uprizoritev te monodrame, je vsekakor Stolp Škrlovec, kjer se nam bo odrasla Pika Nogavička zagotovo usedla v srce.
 

Vesna Slapar
Članica igralskega ansambla PG Kranj od leta 1998. Rojena 1974 v Kranju, kjer je obiskovala osnovno šolo, gimnazijo pa v Škofji Loki. Na AGRFT, kjer študira pri profesorju Cavazzi, diplomira leta 1997. V času študija sodeluje z različnimi slovenskimi gledališči (SNG Drama Ljubljana, Gledališče Ptuj), po diplomi se zaposli v Prešernovem gledališču Kranj. Sodeluje pri produkcijah predstav izven PG Kranj, pa tudi pri snemanju filmov, nadaljevank, vodenju oddaj in sinhronizaciji risank. Za igralske dosežke je leta 2014 prejela Severjevo nagrado za vlogo Beppi (Franz Xaver Kroetz: Pri Hlevarjevih, režija Eduard Miller, produkcija Prešernovo gledališče Kranj), leta 2009 priznanje (ZDUS) Združenja dramskih umetnikov Slovenije (2009) za umetniške dosežke - za vloge: Kristine v Strindbergovi Gospodični Juliji, vlogo Thee Elvsted v Ibsenovi Heddi Gabler in za vlogo Laure Siig v Tättejevem delu Prečkanje avtoceste ali Zgodba o zlati ribici.

Rok Vilčnik - rokgre
Je slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, režiser, scenarist ter dramaturg. Vilčnikovi dramski teksti so bili petkrat nominirani za Grumovo nagrado: 2001 Blok, 2012 Baalram, 2015 Tarzan, 2017 Naše gledališče in 2018 Večja od vseh. Je prejemnik mnogih nagrad, Grumovo nagrado je prejel kar trikrat: leta 2000 za dramski tekst To, 2008 za Smeti na Luni) ter 2016 za dramski tekst Ljudski demokratični cirkus Sakešvili).
Za monokomedijo Pavlek je prejel nagrado Žlahtno komedijsko pero (2004), delo pa je bilo tudi zmagovalno na 5. festivalu monodrame na Ptuju. Za dosežke na področju kulture je prejel Glazerjevo listino (2014). Njegove drame so redno na sporedih gledališč po Sloveniji, pa tudi v tujini (Hrvaška, BIH, ZDA in Izrael).
Širša javnost ga pozna po zasedbi Patetico, katere »idejni oče« je, obenem pa tudi avtor njihovih besedil. Besedila ustvarja še za glasbeni skupini Papir in Pliš,  za Neisho je prepesnil angleška besedila v slovenščino, njegove rime pa prepevata tudi Bilbi in Severa Gjurin.

Alen Jelen
je gledališki in radijski režiser, dramaturg in novinar. Zaposlen je v Uredništvu igranega progama Radia Slovenija, umetniško vodi ŠKUC gledališče in je tajnik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V zadnjem času je režiral tudi odmevno uprizoritev Rožnati trikotnik (Bent) Martina Shermana v Cankarjevem domu (v koprodukciji s ŠKUC gledališčem), Cocteaujeve Strašne starše v MGL in Na valovih Saše Pavček v SSG Trst.

Kavarna v Klubu CD z enim najlepših razgledov na Ljubljano bo odprta že uro pred dogodki.

Jure Lesar, vokal, kitara; Denis Horvat, različni instrumenti 

Pevec in kitarist Jure Lesar je bil ustvarjalna in gonilna sila že pri skupini Eskobars, s katerimi je izdal dva albuma z naslovi “Eskobars” in “Ni dovolj”. Po razpadu skupine je Jure ustvarjal pesmi, iz katerih je kasneje nastal njegov prvi samostojni album “Zemljin sin”. Pomembnost različnosti posameznikov, upanje in odrešenje človeka, ki gre skozi temna obdobja, zazveni v jasni sporočilnosti s katero avtor poveže poslušalca z njegovim svetom. Pred izidom albuma, ki ga bo Jure Lesar izdal jeseni s svojo skupino, bo predstavil stare pesmi in novo gradivo v akustični različici. Na odru se mu bo pridružil Denis Horvat.

Kavarna v Klubu CD z enim najlepših razgledov na Ljubljano bo odprta že uro pred dogodki.

Kavarna v Klubu CD z enim najlepših razgledov na Ljubljano bo odprta že uro pred dogodki.

Severa Gjurin, glas, kitara; Gal Gjurin, glas, klavir, kitara; Žiga Golob, kontrabas; Blaž Celarec, tolkala, bobni; Dejan Lapanja, kitare; Uroš Rakovec, kitara, mandolina

Ena izmed najboljših slovenskih pevk in kantavtoric prvič nas vabi tja, kjer se zemlja odpira proti dnu, v nežne sobane naše duše, občutljivost za lepoto in sočloveka. Glasbeno vez z bratom Galom, ki nam jo odpreta na odru, kjer je toplo, sta pred leti v projektu Sozvočje v triu našla z Blažem Celarcem. Povejte svojim doma, da jim je uspelo z Dejanom Lapanjo, Urošem Rakovcem in Žigo Golobom, saj bodo ponovno vsi skupaj, tam, kjer se temne gore lomijo na pol. V prvem koncertu jesenskega cikla Mala terasa bodo raziskali Ali je še kaj prostora? za nove avtorske pesmi, koncertne posnetke in še neizdane pesmi na novi Severini plošči.