Prof. dr. Ivan Šprajc, arheolog in znanstveni svetnik ZRC SAZU, bo spregovoril o arheoloških odpravah, ki jih že tri desetletja vodi v osrčju polotoka Jukatan in so doslej odkrile številna prej neznana arheološka najdišča, vključno z večjimi urbanimi središči. Letos je njegova ekipa nadaljevala raziskave v osrednjem delu mehiške zvezne države Campeche, kjer je do nedavnega zijala zadnja velika praznina na arheološki karti območja kulture Majev. S pomočjo podatkov laserskega skeniranja (lidar) so najprej odkrili prej povsem neznano najdišče, ki sicer ni posebno veliko, a je presenetilo z vrsto reliefno obdelanih kamnitih spomenikov, na katerih je še mogoče razbrati nekaj upodobitev in hieroglifskih napisov. Na prejšnjih odpravah so si pomagali z nekdanjimi drvarskimi kolovozi, ki so sicer opuščeni in preraščeni, vendar so jih lahko ponovno odprli in se tako s terenskimi vozili približali iskanim točkam. Tokrat pa v širši okolici najdišča takšnih kolovozov ni bilo, zato so ga poimenovali Minanbé, kar v jukateškem majevskem jeziku pomeni »Ni poti«. Drugo najdišče, tudi pregledano v letošnji sezoni, leži sorazmerno blizu poseljenega območja in je bilo znano domačinom, ki ga imenujejo El Yesal, vendar nihče ni poznal njegovega obsega in podrobnosti. Šele zdaj je postalo jasno, da gre za eno največjih majevskih mest v jukatanskem nižavju. Predavanje bo prikazalo, kako je potekalo delo na terenu in kakšne so posebnosti obeh najdišč.

19.30 – 1. del koncerta
Program: 
Alvise Sinivia & Frédéric Blondy: Mikrografija (Micrographia) za preparirani klavir in elektroniko

20.30 – Pogovor z Alvisejem Sinivio (moderator: Gregor Pompe)

21.00 – 2. del koncerta
Program:
Larisa Vrhunc: novo delo za saksofon, tolkala, klavir, violončelo in elektroniko (naročilo Foruma nove glasbe)
Doina Rotaru: Japonski vrt (Japanese Garden) za basovsko flavto in elektroniko
Marco Momi: Ludica II za saksofon, električno kitaro, tolkala, klavir in elektroniko
Joanna Bailie: Vlaki (Trains) za violončelo in elektroniko
Izvajalci: 
Alvise Siniva, klavir
Frédéric Blondy, klavir
Člani Ansambla Foruma nove glasbe
Rok Zalokar, elektronika

Koncert Hibridni prostori zaznamuje drugačen način srečevanja, tokrat med človekom in strojem, pri čemer ne gre toliko za sodobno vprašanje, ali lahko stroj in umetna inteligenca nadomestita človeka, temveč bolj za načine, kako lahko oba plodno sobivata in soustvarjata.

Koprodukcija: Društvo UHO (Forum nove glasbe) in Cankarjev dom
 

18.30 – Spremljevalni dogodek 4: »Ekspozicija« 
Program: 
Yaron Deutsch: Ekspozicija #1.8.02 (Exposition #1.8.02)
Sarah Nemtsov: Da'at
Pierluigi Billone: Sgorgo Y
Izvajalec: Yaron Deutsch, električna kitara

19.30 – Pred koncertom pogovor z Lanom Podletnikom Ašičem (moderator: Gregor Pompe)

20.00 – Koncert: Trk časovnosti
Program:
Elena Rykova: 101% nalaganje misli (101% mind uploading) za klavir in tolkala
Imsu Choi: IIIN za flavto, klarinet, harmoniko, violončelo in električno kitaro
Brendan Champeaux: Poem Code za basovski klarinet, električno kitaro, tolkala in harmoniko
Lan Podletnik Ašič: novo delo za flavto, klarinet, električno kitaro, tolkala in violončelo (naročilo Foruma nove glasbe)
Misato Močizuki: Sateliti (Satellites) za klavir, saksofon, tolkala
Izvajalci: člani Ansambla Foruma nove glasbe
 

Koprodukcija: Društvo UHO (Forum nove glasbe) in Cankarjev dom
 

Na prvem koncertu letošnjega festivala bodo na sporedu dela, ki izrazito različno obravnavajo časovnost, torej temeljni glasbeni parameter, razumevanje slednjega pa je lahko preslikano tudi na družbena razmerja med izvajalci, ki se morajo tej različni časovnosti prilagajati.
 

Na dogodku bosta potekali razglasitvi Goncourtove nagrade Slovenije in Nodiereve nagrade za najboljši literarni prevod iz francoščine v slovenščino za leto 2025. Po podelitvi nagrad bo sledila okrogla miza z Janino Kos in dr. Primožem Vitezom o izzivih prevajanja.

Goncourtovo nagrado Slovenije podeljujejo slovenski študentje in študentke Univerze v Ljubljani. Gre za projekt, ki ga koordinira Francoski inštitut v Sloveniji v sodelovanju z Goncourtovo akademijo v Parizu, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (pod taktirko profesorice dr. Florence Gacoin-Marks) in založbo Mladinska knjiga.

Nodierevo nagrado letos izbira žirija v sestavi dr. Toneta Smoleja, Majde Travnik Vode in Mihe Mareka med leposlovnimi knjižnimi deli, ki so leta 2025 pri slovenskih založbah prvič izšla v slovenskem jeziku. Nagrada je pobuda Francoskega inštituta v Sloveniji, organizirana v sodelovanju z Društvom za promocijo literarnega prevoda ATLAS in Mednarodnim središčem leposlovnih prevajalcev CITL.

11. septembra bo minilo 25 let od terorističnega napada na Združene države Amerike. Dve ugrabljeni letali sta se zaleteli v stolpa Svetovnega trgovinskega centra WTC v New Yorku, tretje je zadelo Pentagon v Washingtonu, četrto pa zaradi upora potnikov ni doseglo cilja in je strmoglavilo nad Pensilvanijo. V New Yorku je ob zrušenju dvojčkov umrlo na tisoče ljudi, NATO pa je takrat prvič in vse do danes edinkrat aktiviral 5. člen severnoatlantske pogodbe.

Na okrogli mizi o tem prelomnem dogodku bodo sodelovali: dr. Ernest Petrič, tedanji VP pri OZN, očividec napada, dr. Dimitrij Rupel, tedanji zunanji minister, dr. Božo Cerar, ki je ob napadu služboval kot VP v Kanadi, mag. Mirko Cigler, tedanji namestnik VP v Washingtonu, in Jelko Kacin, ki je 14 dni po napadu na povabilo ameriške vlade obiskal ZDA.
 

Cankarjev dom in Goethe-Institut Ljubljana v sklopu cikla predavanj Čas je za Brechta! vljudno vabita na pogovor z Oliverjem Frljićem in Johannesom Kirstnom, ki bo v četrtek, 24. septembra, ob 19. uri v Klubu CD. Pogovor bo moderirala Zala Dobovšek.

Oliver Frljić (rojen leta 1976 v Bosni in Hercegovini) je gledališki režiser in avtor.
Študiral je filozofijo, religiologijo in gledališko režijo. Leta 1995 je ustanovil gledališče Le Cheval Theatre, od septembra 2014 do konca junija 2016 pa je bil intendant Hrvaškega narodnega gledališča na Reki. Redno režira v nemško govorečem prostoru. Od leta 2022 je član umetniškega vodstva gledališča Maxim Gorki Theater v Berlinu.

Johannes Kirsten je študiral germanistiko in filozofijo v Berlinu in New Yorku. Po angažmajih v Narodnem gledališču Mannheim, Centraltheatru Leipzig, Schauspielu Hannover ter pri številnih neodvisnih projektih, med drugimi na festivalu Ruhrtriennale in v Narodnem gledališču Koreje v Seulu, je deloval tudi kot gostujoči profesor dramaturgije na Nemškem literarnem inštitutu v Leipzigu in kot kurator festivala v HELLERAU – Evropskem centru umetnosti v Dresdnu. Med letoma 2020 in 2026 je bil vodja dramaturgije v Maxim Gorki Theatru v Berlinu.

Zala Dobovšek je dramaturginja, teatrologinja in docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Doktorirala je leta 2019 z disertacijo Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja. V zadnjih petnajstih letih je redno pisala kritike in publicistična besedila za različne medije, kot so Radio Študent, Delo, Dnevnik, Neodvisni in Pogledi. Prav tako redno objavlja svoje prispevke v strokovno-znanstvenih revijah in gledaliških listih. Leta je 2024 prejela priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v letih 2022 in 2023.
Pogovor bo v angleščini s tolmačenjem v slovenščino.
 

V svoji 19. izdaji Godibodi nadaljuje poslanstvo predstavljanja žive, avtorske in žanrsko odprte slovenske glasbe. Letošnji program povezuje poezijo, literaturo in sodobni glasbeni izraz: od uglasbene poezije Lili Novy, ki jo v novi festivalski produkciji oblikujeta Janez Dovč in Laura Krajnc z zasedbo, do jazzovske suite Na klancu 1, v kateri Gašper Kržmanc z Big Bandom Vrhnika začenja pogovor z Ivanom Cankarjem. Festival dopolnjujeta še predstavitvi novih avtorskih albumov zasedb Jan Tomšič - YANU in Same babe. 

Pet, 16. oktobra 2026, Klub CD ob 19.30 

Janez Dovč & Laura Krajnc: Uglasbljena poezija Lili Novy
Glasbeno-poetično srečanje z Lili Novy, eno najizrazitejših in hkrati pogosto premalo slišanih osebnosti slovenske kulturne zgodovine, je zasnoval Janez Dovč, skladatelj, harmonikar in ustanovitelj zasedbe Sounds of Slovenia, ki se v svojem ustvarjanju že vrsto let posveča sodobnim glasbenim interpretacijam slovenskega izročila, jezika in poezije. V sodelovanju z violinistko, pevko in vsestransko ustvarjalko Lauro Krajnc ter zasedbo uveljavljenih glasbenikov poezija Lili Novy zaživi v svežem glasbenem izrazu - subtilnem, liričnem in hkrati izrazito sodobnem. Uglasbitve sledijo besedi, ne samo zunanjemu odmevu, temveč notranjemu pomenu in globljemu zvenu, v sozvočju glasu in glasbe, lirike in lire ... 

Gašper Kržmanc & Big Band Vrhnika: Na klancu 1 – jazz suita
V novem avtorskem projektu dirigenta, skladatelja in aranžerja Gašperja Kržmanca se literarni svet Ivana Cankarja sreča s sodobnim glasbenim jezikom. Suita, napisana za Big Band Vrhnika, skozi glasbo in besedo odpira prostor med introspekcijo in empatijo, družbenim nemirom, ironijo in poetično občutljivostjo – vsebinami, ki ostajajo aktualne tudi več kot stoletje po njegovem času. Posamezni stavki nosijo naslove po izbranih Cankarjevih delih iz njegovega bogatega literarnega opusa, med njimi pa pripovedno nit povezuje narator z interpretiranjem odlomkov iz pisateljevih besedil. Avtorska glasba posega v širok izrazni prostor sodobnega jazz fusiona. Dinamični ritmi, plastenje orkestrskih barv in izrazita vloga solista na tenorskem saksofonu v kombinaciji z bralcem ustvarjajo dramaturško zasnovano celoto, ki poslušalca vodi skozi različne zvočne pokrajine. Big Band Vrhnika se v projektu predstavlja v razširjeni izrazni podobi, ki presega tradicionalni okvir big banda in se približuje sodobnim evropskim jazzovskim produkcijam. 

Sob, 17. oktobra 2026, Klub CD, ob 19.30 

Jan Tomšič – YANU: Zeitgeist
Jan Alexander Tomšič, skladatelj, pevec, kitarist in mojster improvizacije, je eden tistih samosvojih ustvarjalcev, ki tiho, a vztrajno bogatijo slovenski glasbeni prostor. Rojen je bil leta 1973 v Berlinu, kjer je bil v osemdesetih in devetdesetih aktiven del tamkajšnje subkulturne scene, leta 2000 pa se je ustalil v Sloveniji. Kmalu zatem je ustanovil skupino Caminoigra, ki je pritegnila pozornost poslušalcev etna in glasb sveta, pozneje pa razvil še projekte Etno disko, Yatanu in YANU. Njegov glasbeni izraz zaznamujejo bogata melodika, izviren način petja ter občutek za prostor med zvokom in tišino. Navdih črpa iz številnih študijskih ter popotniških izkušenj po svetu — od Indije, Mehike in ZDA do Španije, Kazahstana, Kirgizistana in Japonske. Pomembno sled je pustilo tudi sodelovanje s producentom Stephanom Köthejem z berlinske Filmuniversität Babelsberg Konrad Wolf, ki je poglobilo njegovo razumevanje zvoka, tišine in glasbene produkcije. 
Zasedba YANU, ki deluje od leta 2017, razvija prefinjen spoj etno glasbe, R&B-ja, akustičnega popa in world fusiona. Njihovo vodilo je »manj je več«: glasba pušča prostor vokalu, dihu, odzvenu instrumentov in počasnemu razpiranju zgodbe. Na Festivalu Godibodi predstavljajo prvenec Zeitgeist.
YANU so: Jan Tomšič, glas, kitara; Bor Zakonjšek, bobni; Aljoša Struga, kontrabas, električni bas; Gašper Selko, trobenta, krilni rog, klavir

Same babe: Baba vudu
Skupina Same babe je nastala spomladi 2003, da bi sodelovala na literarni večerji, posvečeni pesniku Janezu Menartu. Nastopila je na vseh pomembnejših šansonjerskih, etno in sorodnih festivalih v Sloveniji, Avstriji, na Češkem in Slovaškem, ter izdala pet albumov. 
Po prezgodnji smrti idejnega vodje zasedbe Viktorja Škedlja - Vikija Babe leta 2022 in mesecih preizpraševanja o nadaljnjem ustvarjanju, je nastal nov album Baba vudu (Založba Celinka, 2026), ki hkrati pomeni začetek nečesa novega v ustvarjalnem opusu Samih bab. Album je zmiksal Dejan Lapanja, na njem so znova sodelovali s pevko Majo Predatorio, z ženskim pevskim zborom Kombinatke, gost na hammond klaviaturah pa je Nejc Škofic. 
Same babe so: Miha Nemanič, glas, orglice, šejkerji; Marko Voljč, trobenta, glas, šejkerji; Marko Jelovšek, kontrabas, akustična kitara, glas; Matjaž Ugovšek, električne in akustične kitare, glas; Uroš Buh, bobni, tolkala, glas; Tomaž Rihar, glas

Robert Stillman, saksofon; Chelsea Carmichael, saksofon; tbc, violončelo; Tom Herbert, kontrabas; Tom Skinner, bobni 

Tomaž Gajšt, trobenta, krilovka; Boštjan Simon, saksofon, modularni sintetizator; Andrej Kobal, elektronika v živo; Šimun Matišić, vibrafon, bobni, tolkala; Kristijan Krajnčan, violončelo, bobni, tolkala
 

"Alkimija za 21. stoletje" je nov projekt multiinstrumentalista in skladatelja Kristijana Krajnčana, v katerem se antična ideja alkimije sreča z živim, sodobnim jazzom. Jedro dela je alkimija kot umetnost spremembe. Toda bolj kot čarovnija je to konkretna sprememba pogleda, poslušanja, zavedanja. Videti mistiko v vsakdanjem življenju: v korenini drevesa, ki razbija asfaltni pločnik, v otroških očeh, ki še nimajo predsodkov, v toploti sonca, ki z nuklearno fuzijo boža lice. 

Krajnčan je črpal navdih iz različnih svetov: podob in simbolov alkimije, doživljanja šamanskih ritualov v pragozdu, elektronske manipulacije instrumentov, mrgolenja zakopanih čustev, pa tudi iz ljudske dediščine z mikrotonalnostjo Rezije in Istre. 

Sylvie Courvoisier, klavir; Ned Rothenberg, klarinet, alt saksofon, šakuhači; Nasheet Waits, bobni