Deseto sezono interdisciplinarnega cikla sodobnega flamenka začenja slovito ime, ki je zaznamovalo zgodovino in začrtalo prihodnost. Jorge Pardo, saksofonist in flavtist, je eden najpomembnejših jazzovskih glasbenikov v Španiji in ena najbolj izstopajočih glasbenih zvezd žanra flamenko jazz. Svet flamenka je spoznal skozi tesno sodelovanje z legendarnim Pacom de Lucío, v katerem je razvil mojstrstvo prepletanja glasbenih kultur in prepoznavnost svojega unikatnega izraznega jezika ob spajanju bolj tradicionalnega jazza s formami flamenka. V Ljubljano prihaja s svojim triom, dinamično zasedbo, ki jo v vseh različnih pojavnostih vedno sestavljajo »asi«. Jorgeju Pardu se bosta ob tej priložnosti na odru pridružila Melón Jiménez, sloviti špansko-nemški kitarist, ter Sabrina Romero, plesalka, pevka in tolkala, ki pooseblja interdisciplinarno zasnovo cikla in potrjuje brezmejnost uporabe telesa kot inštrumenta.

Zasedba progam s svojimi besedami opisuje kot »obred«, sestavljen iz doživetega občudovanja samega bistva glasbe: obvladovanja ritma, užitka v improvizaciji ter sposobnosti razumeti in služiti glasbi kot celoti – ne zgolj kot individualnemu izrazu, temveč tudi kot kolektivni izkušnji, ki vključuje občinstvo. Gre za celostno, 100-odstotno flamenko izkušnjo – vendar brez podrejanja klišejem. Soleá, seguiriya, tango, taranto, bulería in drugi flamenko »palosi« so obravnavani z globokim spoštovanjem do njihove esence ter z natančnim poznavanjem korenin flamenka, hkrati pa z umetniško svobodo, ki si jo jemlje vsak ustvarjalec, da to sporočilo preoblikuje v nekaj svojega, avtentičnega, izvirnega in sodobnega. 

* * *

Spremljevalni program: Delavnica s Sabrino Romero

sobota, 6. 6. 2026
10:00 – 13:00

Vabimo vas na prav posebno dopoldne z izredno glasbenico, pevko, tolkalko in plesalko Sabrino Romero, ki jo v Ljubljani navdušeno pričakujemo zaradi nastopa na otvoritvi desete sezone cikla sodobnega flamenka Noches de Tablao v soboto, 6. 6., s triom legendarnega saksofonista in flavtista Jorgeja Parda.

Delavnica ponuja celosten vpogled v plesno-glasbeno izkušnjo flamenka, kjer se gib organsko prepleta z ritmom ter vstopa v dialog s petjem, njegovimi strukturami in vsebino. Udeleženci bodo skozi prakso raziskovali telo kot ritmični in zvočni instrument ter razvijali občutek za compás, koordinacijo in muzikalnost. Program je zasnovan v treh medsebojno povezanih sklopih – ritem, ples in petje – ki vzpostavljajo temeljno, a hkrati poglobljeno razumevanje flamenka. Sklopi so zamišljeni kot enotna delavnica, ki se postopoma gradi in nadgrajuje, pri čemer vsak del podpira naslednjega in prispeva k celoviti izkušnji.

Več informacij o delavnicah in prijave >>.
 

* * *
 

Jorge Pardo 

Študij na madridskem konservatoriju za glasbo je začel že pri štirinajstih letih. Kmalu je svojo uspešno pot usmeril v jazz in bil s Pedrom Ruy-Blasom med ustanovitelji slovite zasedbe Dolores, ki velja za enega ključnih mejnikov v zgodovini španskih eksperimentalnih glasbenih skupin poznih sedemdesetih let. Danes deluje na mednarodni jazzovski sceni, kjer so se med njegovimi glasbenimi sodelavci zvrstili Vince Mendoza, Gil Goldstein, Ariff Mardin, Camarón, Chick Corea, Astrud Gilberto, Wagner Tizo, Ketama, Enrique Morente, Nana Caymi, Pat Metheny, Carles Benavent, Joan Bibiloni, Miguel Rios, Elvin, Yehudi Menuhin in številni drugi. 

Cikel Noches de tablao predstavlja umetnost sodobnega flamenka. Oblikujejo ga interdisciplinarni umetniški dogodki, osnovani predvsem na živi povezavi glasbe in plesa, ter spremljevalni program izobraževalnih in teoretičnih vsebin. Program gradi medkulturni lok med tujimi in domačimi ustvarjalci, ki vzpostavljajo dialog med umetniško prakso flamenka in drugimi glasbenimi žanri ter predstavljajo nove ustvarjalne pristope h glasbeni, plesni in performativni umetnosti. Od nastanka leta 2017 daje prostor najnovejšim umetniškim projektom, ki temeljijo na žanrski presečnosti, in ponuja širok razpon sodobnih izraznih form. V njem se nizajo koncerti in plesne uprizoritve, pri katerih tradicija vstopa v navdušujoča zavezništva z novitetami. 

O Palestini in o svetu danes se bomo pogovarjali s Susan Abulhawa, svetovno priznano pisateljico, avtorico knjige Jutra v Dženinu (Cankarjeva založba, 2023), ki je bila že večkrat razprodana in ponatisnjena tudi v slovenskem prevodu. Letos je izšla tudi zbirka esejev, ki jo je pomagala urediti, Vsak trenutek je življenje: Gaza v času genocida (Every Moment Is a Life, Gaza in the Time of Genocide, 2026). 

Pogovarjali se bomo o kolonialnem zatiranju in izkoriščanju, ki ne ponehata, pa zakaj je književnost lahko močnejša od etnonacionalističnega sovraštva ter o tem, kako je v ZDA organizirati literarni festival palestinskih glasov in zgodb.

Susan Abulhawa je palestinsko-ameriška pisateljica, znanstvenica in aktivistka, ustanoviteljica organizacije Playgrounds for Palestine in soorganizatorica literarnega festivala Palestine Writes. Njen prvi roman, Jutra v Dženinu, je danes mednarodna uspešnica, prevedena v več kot trideset jezikov. Susan Abulhawa je ena najdragocenejših intelektualk, ki kritično opozarja na sodobne oblike kolonialnih nadvlad in poudarja pomen mednarodne solidarnosti med zatiranimi. Je tudi avtorica romanov Modro med nebom in vodo (The Blue Between Sky and Water, 2015) in Zoper svet brez ljubezni (Against the Loveless World, 2020) ter zbirke poezije Moj glas je iskal veter (My Voice Sought The Wind, 2013).

S Susan Abulhawo se bo pogovarjala Kristina Božič, novinarka, prevajalka in pravnica.

V sodelovanju z Zavodom Divja misel in Cankarjevo založbo
 

Pogovor je del serije dogodkov Svobodna Palestina, ki ga s partnerji pripravljata zavod Divja misel in Gibanje za pravice Palestincev. 

Na sporedu bodo zanimivi aranžmaji jazzovskih standardov, ki jih bodo dijaki interpretirali na svež in ustvarjalen način, ter tudi nekaj njihovih avtorskih skladb. Program tako združuje spoštovanje tradicije z mladostno izvirnostjo in raziskovanjem lastnega glasbenega izraza.

Koncert je rezultat predanega pedagoškega dela ter ustvarjalnega sodelovanja med mladimi glasbeniki in njihovimi mentorji. Skupinska igra dijakom omogoča razvijanje posluha za soigralce, občutka za skupno muziciranje ter poglabljanje razumevanja glasbenega izraza. Obenem krepi odgovornost, medsebojno zaupanje in umetniško zrelost.

Nastop na enem najpomembnejših slovenskih kulturnih odrov predstavlja za dijake posebno priznanje in dragoceno izkušnjo. Igranje v profesionalnem koncertnem okolju jim omogoča stik s širšim občinstvom ter pomembno prispeva k njihovemu umetniškemu in osebnemu razvoju.
Vabljeni, da prisluhnete mladim ustvarjalcem, ki s svojo energijo, predanostjo in talentom soustvarjajo prihodnost slovenske glasbene umetnosti.
 

Nekdanja dopisnica iz Pekinga Zorana Baković, ki Kitajsko z okolico še vedno dnevno spremlja za Delo, se uvršča med najbolj pronicljive in obveščene opazovalke dogodkov na Daljnem vzhodu. Na beograjski filozofski fakulteti je študirala filozofijo, na filološki fakulteti pa primerjalno književnost in kitajski jezik. Študij je nadaljevala na Univerzi Fudan v Šanghaju in 1980 diplomirala iz klasične kitajske književnosti. Leta 1987 se je zaposlila kot dopisnica Dela iz Pekinga, dve leti pozneje je bila očividka pokola na Trgu nebeškega miru. 

Zorana Baković bo o populizmu in njegovih pojavnih oblikah na Daljnem vzhodu spregovorila ob odprtju razstave Junak našega časa in nekaj tednov po obisku Donalda Trumpa v Pekingu. Je populizem fenomen, povezan z zahodnim kapitalizmom, ali presega geografske okvire. Je bila kitajska kulturna revolucija z uničevanjem institucij populistična?

 

Nicole Mitchell, flavta; Craig Taborn, klavir

Umetniška širina Nicole Mitchell je izjemna – je virtuozinja na flavti, priznana vodja zasedb, cenjena pedagoginja in prva ženska predsednica znamenitega združenja Association for the Advancement of Creative Musicians (AACM) v Chicagu. Tudi glasba Craiga Taborna ima skrivnostno, izmuzljivo avro – zaznamujejo jo razpoloženjske, zvočno bogate teksture in zavračanje pričakovanj o tem, kaj naj bi jazz ali glasba sploh bila. 
Oba sta bila nekajkrat gosta Jazz festivala Ljubljana, v duetu pa bomo vrhunska improvizatorja tokrat slišali prvič – v intimnem, a iskrivem, dinamičnem, z domišljijo napolnjenem dialogu.

Nicole Mitchell se je na inovativni čikaški glasbeni sceni uveljavila konec devetdesetih let. Svojo pot je začela v zasedbi Samana (prvem izključno ženskem ansamblu v okviru AACM). Ustanovila je več zasedb – Black Earth Ensemble, Black Earth Strings, Sonic Projections in Ice Crystal – za katere piše glasbo, ki skozi improvizacijo izraža sentiment do socialno-političnih aktualnosti našega časa. Mitchell je nastopala s številnimi pomembnimi glasbenimi raziskovalci, med njimi z Roscoem Mitchellom, Joëlle Léandre, Anthonyjem Braxtonom, Geri Allen, Stevom Colemanom, Muhalom Richardom Abramsom, Robom Mazurekom, Hamidom Drakom idr. 

Craig Taborn že več kot petindvajset let ustvarja in nastopa kot pianist in skladatelj v jazzovskih, improviziranih in eksperimentalnih kontekstih. Skladateljsko in izvajalsko deluje na širokem področju – od jazza, nove glasbe in elektronike do rocka, noisa in avantgarde. Lani je za svoje delo prejel eno največjih priznanj, MacArthurjevo štipendijo (MacArthur Fellowship), ki prinaša denarno nagrado, vredno več kot pol milijona dolarjev. Kot mladega pianista so ga povsem prevzeli čudovito čudni zvočni grozdi Cecila Taylorja in kriki Petra Brötzmanna ter ga navdihnili, da je začel raziskovati meje svojega inštrumenta.

Nastopajoča, ki sta očarala na spominskem dogodku Ericu Dolphyju v New Yorku, bosta transcendentno izkušnjo dveh vrhunskih improvizatorjev v dialogu, iz katerega se rojevajo nove vznemirljive kompozicije, zdaj darovala tudi nam. 
 

Festival Sonica, ki se letos iz aprila seli na november, predstavlja malo pomladno edicijo s premiernim koncertom slovensko-poljskega dua, dveh izbranih predstavnikov neofolk gibanja v svetu: multiinstrumentalista Iztoka Korena in slovitega kitarista Raphaela Roginskega, ki bosta izvedla koncertno premiero svojega prihajajočega albuma Nocturnal Consolations. Ob njiju se v Ljubljano vrača tudi kultni ustvarjalec ambientalne eksperimentalne elektronske glasbe Abul Mogard.

Raphael Roginski & Iztok Koren (PL, SI)
Ideja za projekt in prvi zvoki skupnega ustvarjanja Iztoka Korena in Raphaela Rogińskega se je rodila v času, ko je Raphael sodeloval s skupino Širom, katere član je Koren, in sicer v projektu prirejanja kompozicij ameriškega skladatelja in posebneža Moondoga. Po nekaj letih čakanja in dela na drugih projektih sta se glasbenika lansko pomlad končno lotila dela na skupnem projektu. Koren in Roginski sta oba instrumentalista, ki iščeta starodavni glas svojih inštrumentov in hkrati tudi zvok jutrišnjega dne. Z občutljivo pozornostjo odkrivanja prostora za zvok, tako akustično kot ideološko, sta na skupnem projektu ustvarila polifonijo nenehno spreminjajočih se zvočnih barv. Sama polifonija, kot ideja srečanja drugega z drugim za izgradnjo platforme, je skupni imenovalec njunega sodelovanja. Kot navdušenca nad tradicionalno glasbo črpata navdih iz nje, vendar je bil njun cilj ustvariti glasbo za sodobnega človeka in univerzalno zvočno podlago. Tako je nastal album Nocturnal Consolations (Nočne tolažbe), ki obsega 11 avtorskih skladb.

Abul Mogard (IT)
Abul Mogard je alter ego italijanskega glasbenika Guida Zena, znanega po svojih sugestivnih albumih in imerzivnih nastopih v živo. Živi v Rimu in je nastopal na prestižnih festivalih in prizoriščih, med drugim na Berlin Atonal, Poesia en Voz Alta (Ciudad de México), Centre Pompidou (Pariz), Centro de Cultura Contemporánea Condeduque (Madrid), Auditorium San Fedele (Milano), Le Guess Who? (Utrecht) in Southbank Centre (London). Na naročilo festivala Organ Reframed je Mogard komponiral skladbo za orgle, elektroniko in pozavne, ki je bila izvedena v Union Chapel (London) z London Contemporary Orchestra. Njegovo delo se razteza tudi na področje filma, vključno s soundtracki za britanskega umetnika Duncana Whitleyja Kimberlin in Phoenix City (2021). BBC je večkrat predvajal njegovo glasbo, Mary Anne Hobbs pa je pohvalila njegove remikse za Carla Craiga in Fovea Hex (feat. Brian Eno) in jih uvrstila med svoje najljubše skladbe. Thom Yorke je Mogardovo glasbo vključil tudi v različne mikse za NTS Radio in BBC. Mogardova glasba je našla svoje mesto na različnih ustvarjalnih področjih, od filma in televizije do mode, sodobne umetnosti in oglaševanja. Njegovo delo je bilo predstavljeno v Ridley Scottovem trailerju za The Last Duel, Shane Meadowsovi TV seriji The Gallows Pole, modnih revijah za Ferragamo in kampanjah za Lancôme. Med njegovimi najnovejšimi izdajami sta Impossibly Distant, Impossibly Close z Rafaelom Antonom Irisarrijem in In uno spazio immenso z Grand River, poleg sodelovanj z umetniki, kot so KMRU, Colin Potter, CoH in Cindytalk. Mogardov novi album Quiet Pieces je izšel lani maja pri njegovi novoustanovljeni založbi Soft Echoes.

Iztok Koren (SI)
Iztok Koren, rojen v prekmurski vasi Beltinci, po poklicu socialni delavec, je slovenski multiinstrumentalist, ki trenutno živi v Ljubljani. Glasbeno pot je začel leta 2000 z dinamično-razigrano-melanholično post rock zasedbo ŠKM banda, nadaljeval z glasno-ekspresivno-kaotičnim postindustrijskim noisecore duom Hexenbrutal in širšo prepoznavnost dosegel z zasanjanim freak folk triom Širom. Poleg drugih občasnih glasbenih projektov je med pandemijo ustvaril tudi intimni, minimalistični in zenovski solo projekt. Leta 2024 je ustanovil še mednarodni trio Na tej strani nebes s sočlanoma iz Belgije ter leta 2025 duet s poljskim kitaristom Raphaelom Roginskim. Iztok ustvarja tudi glasbo za gledališče, plesne predstave in filme. Večkrat je sodeloval z gledališko režiserko Mirjano Medojevič in s plesnim koreografom Matjažem Faričem ter ustvaril glasbo za nemi film Sultanka ljubezni ter za filma Gora se ne premakne in Moje poletne počitnice v režiji Petre Seliškar. Kot solo izvajalec raziskuje glasbene meandre t.i. freak folk glasbe in skladb, ki vključujejo igranje več instrumentov hkrati. Iztok igra banjo, gembri, balafon, kalimbo, tolkala, bobne, steel drum, kitaro, sintetizator in morin khuur.

SOCIALS: https://www.instagram.com/koren.iztok/ 
MUSIC: https://iztokkoren.bandcamp.com/music 
VIDEOS: 
iztok koren - YouTube
Iztok Koren // KRAK

Raphael Roginski (PL)
Raphael Roginski je kitarist, skladatelj, improvizator, kulturni animator in raziskovalec glasbene folklore. Izobraževal se je tako v jazzovski kot klasični tradiciji, kasneje pa je svoj študij razširil na področje muzikologije in etnomuzikologije. Z združevanjem različnih tradicij išče glasbene in performativne sisteme, neodvisne od dominantne popularne kulture. Raphael izvaja glasbo iz turške, beduinske, afriške, kurdske, grške, gruzijske, perzijske, armenske in mnogih drugih tradicij – pogosto neposredno sodeluje z glasbeniki, ki imajo korenine v teh kulturah. Njegova fascinacija nad folkloro Kurpie je privedla do sodelovanja z Genowefo Lenarcik, priznano ljudsko pevko in hčerko Stanisława Brzozowyja. Skupaj z zadnjimi poljskimi romskimi glasbeniki je ustanovil skupino Drom. Njegovo zanimanje za staro glasbo je privedlo do projekta Bach Bleach (Bachova dela na prepariranih kitarah) in albuma Plays Henry Purcell, ki Purcella na novo interpretira skozi prizmo estetike hladnega vala osemdesetih let. Njegove poglobljene raziskave kitarskih tehnik, klasičnih bluesovskih glasbenikov in zvoka instrumentov iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja se odražajo v projektih, kot sta Wovoka in Shy Albatross. Raphael deluje tudi na globalni sceni novega jazza. Njegova glasba pogosto spremlja umetniške projekte – dokumentarne in animirane filme (npr. dela Mana Raya, Vikinga Ellinga, Lidie Skvorcove, Borderland Fairy Tales Collection), performanse (Małga Kubiak, Jerzy Kalina), tradicionalno in multimedijsko gledališče (Lothe Lachmann Videoteatr “Poza”, Paweł Miśkiewicz, Piotr Cieplak, Michał Walczak, Maja Korczakowska) in literaturo (Tadeusz Różewicz, Mieczysław Myśliwski, Mieczysław Abramowicz, Andrzej Stasiuk).

SOCIALS: 
https://www.instagram.com/raphael_roginski  
https://www.facebook.com/raphaelroginskimusician 
MUSIC: https://raphaelroginski.bandcamp.com 
VIDEOS: 
Raphael Rogiński – tema - YouTube
Raphael Rogiński live at The state51 Factory 

SKUPNI VIDEO ROGINSKI & KOREN:     
Raphael Rogiński & Iztok Koren | Wschód Kultury – Inne Brzmienia 2025

Abul Mogard (IT)
Abul Mogard je alter ego italijanskega glasbenika Guida Zena, znanega po svojih sugestivnih albumih in vživajočih nastopih v živo. Živi v Rimu in je nastopal na prestižnih festivalih in prizoriščih, med drugim na Berlin Atonal, Poesia en Voz Alta (Mehika), Centre Pompidou (Pariz), Centro de Cultura Contemporánea Condeduque (Madrid), Auditorium San Fedele (Milano), Le Guess Who? (Utrecht) in Southbank Centre (London). Na naročilo festivala Organ Reframed je Mogard komponiral skladbo za orgle, elektroniko in pozavne, ki je bila izvedena v Union Chapel (London) z London Contemporary Orchestra. Njegovo delo se razteza tudi na film, vključno s soundtracki za britanskega umetnika Duncana Whitleyja Kimberlin in Phoenix City (2021), slednji pa je bil naročen s strani Coventry Bienniala. BBC je večkrat predvajal njegovo glasbo, Mary Anne Hobbs pa je pohvalila njegove remixe za Carla Craiga in Fovea Hex (feat. Brian Eno) in jih uvrstila med svoje najljubše skladbe. Thom Yorke je Mogardovo glasbo vključil tudi v različne mikse za NTS Radio in BBC. Mogardova glasba je našla svoje mesto v različnih ustvarjalnih področjih, od filma in televizije do mode, sodobne umetnosti in oglaševanja. Njegovo delo je bilo predstavljeno v Ridley Scottovem The Last Duel trailerju, Shane Meadowsovi TV seriji Gallowspole, modnih revijah za Ferragamo in kampanjah za Lancôme, med drugimi projekti. Med njegovimi najnovejšimi izdajami sta Impossibly Distant, Impossibly Close z Rafaelom Antonom Irisarrijem in In uno spazio immenso z Grand River, poleg sodelovanja z umetniki, kot so KMRU, Colin Potter, CoH in Cindytalk. Njegov aktualni album Quiet Pieces je izšel lani pri njegovi novoustanovljeni založbi Soft Echoes.

SOCIALS: https://www.instagram.com/abulmogard 
MUSIC: https://abulmogard.bandcamp.com  
VIDEOS: Abul Mogard - YouTube

Festival Fabula v sodelovanju z založbo Analecta in Cankarjevim domom v okviru teoretično-humanističnega programa gosti enega najvidnejših sodobnih psihoanalitikov in mislecev o kulturi in umetnosti, Dariana Leaderja. V ospredju večera bo predstavitev njegove knjige Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti, ki je nedavno izšla pri založbi Analecta.

Leader izhaja iz znamenite kraje Leonardove Mone Lize leta 1911, ko je slika za dve leti izginila iz Louvra, množice pa so kljub temu – ali prav zato – drle gledat prazno steno. Iz tega paradoksa Leader razvije ključno vprašanje: Kaj pravzaprav gledamo, ko gledamo umetnost? Njegova teza je, da umetnost ne deluje le kot razkritje, temveč pogosto kot zavesa – kot nekaj, kar zakriva, preusmerja pogled in nas ščiti pred tistim, česar ne želimo ali ne zmoremo videti. Avtor v knjigi združuje psihoanalizo, umetnostno zgodovino in družbeno kritiko. Skozi primere iz klasične in sodobne umetnosti – od Leonarda, Picassa in Duchampa do Bacona in Lowryja – razmišlja o statusu umetniškega dela, o vlogi pogleda ter o tem, kako na naše doživljanje podob vpliva pogled Drugega. Pri tem se opira na psihoanalitično misel Freuda in Lacana ter pokaže, kako je želja vselej vpeta v družbeni kontekst pričakovanj, norm in projekcij.

Darian Leader je uveljavljen avtor številnih vplivnih knjig iz psihoanalize, kulture in kritike sodobne družbe. Njegova dela so prevedena v številne jezike, predaval pa je na univerzah v Roehamptonu, Louvainu in Londonu ter bil predsednik Freudovega muzeja v Londonu. Zanj je značilen jasen, esejističen slog, ki kompleksne teoretske koncepte približa širšemu občinstvu, ne da bi pri tem izgubil intelektualno ostrino.

Pogovor z avtorjem bosta vodila Mladen Dolar in Alenka Zupančič. 
 Dogodek bo potekal v angleščini z vzporednim tolmačenjem v slovenščino.

Vabljeni na večer razmisleka o razmerju med vidnim in nevidnim, o pogledih, ki oblikujejo naše doživljanje umetnosti, ter o tem, zakaj umetniška dela ne razkrivajo le sveta, temveč tudi meje našega gledanja.

Obveščamo vas, da se osrednji gost letošnjega festivala Fabula, Sergio Ramírez, zaradi zdravstvenih težav dogodka v ponedeljek, 16. marca, ne bo mogel udeležiti v živo, občinstvu pa se bo pridružil na daljavo prek video povezave.


Sergio Ramírez je eden najznamenitejših pisateljev in intelektualcev sodobne Latinske Amerike, romanopisec, esejist in dobitnik Cervantesove nagrade (2017), najvišjega priznanja španskega jezikovnega prostora. Ramírez je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi podpredsednik Nikaragve, pozneje pa se je zaradi svoje neomajne zavezanosti demokraciji in svobodi znašel v sporu z oblastjo. Po brutalnem obračunu režima z množičnimi protesti leta 2018 je postal eden najvidnejših glasov nikaragovskega izgnanstva; danes živi v Španiji, potem ko mu je oblast odvzela državljanstvo.

V središču večera bo roman Tongolele ni znal plesati (2021), politični noir roman in tretji del nikaragovske kriminalne trilogije z nekdanjim policijskim inšpektorjem Doloresom Moralesom. Dogajanje je postavljeno v Nikaragvo današnjega dne, v državo, ki se je po padcu diktature dinastije Somoza znova znašla pod železno peto represije. V središču oblasti stoji cinični in vseprisotni šef tajne službe, imenovan Tongolele, arhitekt nasilja in političnega nadzora. Morales, odstavljen zaradi preiskovanja povezav med oblastjo in kriminalom, se kot zasebni detektiv znova zaplete v mrežo državnih interesov, ravno v času, ko državo pretresajo množični protesti. Roman združuje napetost kriminalke z ostro politično analizo ter razpira vprašanja odgovornosti, spomina in vloge posameznika v času strahu in cenzure. Ramírez mojstrsko prepleta fikcijo in pričevanje: njegova literatura sledi resničnosti tako od blizu, da je bil roman v domovini prepovedan, avtor pa prisiljen v izgnanstvo. Tongolele ni znal plesati je roman, v katerem kriminalna pripoved postane kronika sedanjosti, detektiv pa vodnik po svetu, kjer zasebna življenja trčijo ob sistemsko nasilje – in kjer literatura prevzame nalogo javnega glasu.

Pogovor bo moderiral Carlos Pascual, bralno interpretacijo izbranih odlomkov bo pripravil Peter Podgoršek. Dogodek bo potekal v španščini z vzporednim tolmačenjem v slovenščino.

Vabljeni na literarni večer, na katerem se napeta pripoved preobrazi v politično pričevanje, literatura pa postane dejanje svobode in državljanskega poguma.

V Ljubljano prihaja Jakuta Alikavazovic, ena najizvirnejših sodobnih francoskih pisateljic bosansko-črnogorskih korenin in glas sodobne evropske proze. Njeno pisanje se giblje med liriko, intimnim pričevanjem in natančno arhitekturo jezika, nagrajena je bila z Goncourtom za literarni prvenec in z nagrado Médicis za esej, v svojih delih raziskuje spomin, izseljenstvo, družinske vezi in nevidne sile, ki oblikujejo našo notranjo geografijo.

V središču večera bo njen najnovejši roman Veliki Nikoli več (Au grand jamais, 2025), lirična in rahlo baročna pripoved o materi in hčerki, o tem, kar se prenaša skozi tišino, zamolke in družinsko neizrečeno. Roman se razvija kot občutljiva mreža spominov, odmevov in fragmentov, v katerih se osebna zgodba nenehno dotika kolektivne zgodovine izseljenstva z območja nekdanje Jugoslavije. Francoska kritika je delo opisala kot roman »neskončne miline«, stkane iz skritih gub spomina in tihega čustvenega naboja.

Alikavazovic roman gradi kot subtilen dialog med bližino in oddaljenostjo, med hčerino potrebo po razumevanju in materino vztrajno izmuzljivostjo. Veliki Nikoli več je mogoče brati kot portret močne in skrivnostne ženske, kot razmislek o dediščini izseljenstva ali kot literarno raziskovanje tega, kako se spomin ne prenaša le z besedami, temveč tudi z molkom. Delo ni linearna pripoved, temveč premišljeno zgrajena literarna kompozicija, ki bralca vabi k počasnemu, pozornemu branju.

Večer bo posvečen pogovoru o spominu, intimnosti in pisanju o tistem, kar pogosto ostaja neizrečeno, pa tudi o avtoričinem posebnem načinu grajenja jezika, v katerem se lirika staplja z natančno pripovedno strukturo. Brali bomo odlomke iz francoskega izvirnika z vzporednim slovenskim prevodom ter razmišljali o tem, kako literatura lahko ohranja, preoblikuje in na novo izreka dediščino tišine.

Pogovor bo moderirala Katarina Marinčič, bralno interpretacijo odlomkov bo pripravila Iva Babić.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku z vzporednim tolmačenjem v slovenščino.

Vabljeni na večer, ki bo skozi literaturo odpiral tihe prostore spomina ter pokazal, kako se med molkom in besedo rojevajo nove oblike bližine in razumevanja.

Ljubljano prihaja Jonas Lüscher, eden najvidnejših sodobnih švicarsko-nemških pisateljev in esejistov, avtor, ki v svojem delu združuje intelektualno refleksijo, družbeni komentar in izrazito literarno virtuoznost. Njegovo pisanje se giblje na presečišču literature, filozofije in znanosti ter z izostreno mislijo odpira temeljna vprašanja sodobnega sveta.

V središču večera bo roman Uročena usojenost (Verzauberte Vorbestimmung, 2025), esejistično-literarna mojstrovina, ki v petih poglavjih – navidezno samostojnih, vendar globoko povezanih zgodbah – raziskuje razmerja med človekom, tehnologijo, biologijo in zgodovino. Pripovedovalec kot popotnik prehaja skozi različne kraje, čase in usode: od prve svetovne vojne do futurističnih vizij 21. stoletja, od koncentracijskih taborišč do androidov v Egiptu, ki razmišljajo o večnem življenju. Roman odpira vprašanja svobodne volje, odgovornosti in etike v svetu, kjer vse bolj prevladujejo tehnološki, biološki in ekonomski determinizmi.

Lüscherjev roman je grajen kot večplasten konglomerat zgodovine, domišljije, filozofije in literarnega eksperimenta. Delo je mogoče brati kot poglobljen razmislek o človeški naravi v antropocenu, kot esejističen pretres razmerja med stroji in ljudmi ali kot obsesivno literarno iskanje sledi pisatelja Petra Weissa in njegove Estetike odpora. Uročena usojenost ni lahkotno branje, a intelektualno radovednega bralca nagradi z izjemno bogato in zahtevno bralno izkušnjo.

Večer bo posvečen pogovoru o svobodni volji, znanosti in mitih sodobnosti ter o Lüscherjevem posebnem načinu pisanja, ki nenehno niha med romanom, esejem in filozofsko refleksijo. Brali bomo odlomke iz nemškega izvirnika z vzporednim slovenskim prevodom ter razmišljali o tem, kako lahko literatura tudi danes (so)ustvarja prostor kritičnosti, etike in humanizma.

Pogovor bo moderirala Tanja Petrič, bralno interpretacijo odlomkov bo pripravil Peter Alojz Marn.

Dogodek bo potekal v nemškem jeziku z vzporednim tolmačenjem v slovenščino.

Vabljeni na večer, ki bo skozi literaturo raziskoval meje med usodo in izbiro, med človekom in sistemom – ter odpiral vprašanja, na katera ni enoznačnih odgovorov, so pa nujna za razumevanje našega časa.