Koncert Orkestra Slovenske vojske

Dirigent: mag. Mitja Dragolič
Solist: Rudi Bučar
Koncertni mojster: Janez Benko

Glasbene pripovedke začenjamo z uverturo k operi Janko in Metka nemškega skladatelja Engelberta Humperdincka (1854–1921). Osnovno idejo za to opero je dala Humperdinckova sestra Adelheid. Ta je za možev rojstni dan napisala verze na podlagi pravljice bratov Grimm, ki jih je želela uprizoriti z njunimi otroki. Humperdinck jih je uglasbil in odmev prvih malih predstav ga je opogumil, da je napisal celo opero. Premierno je bila izvedena v Weimarju dva dni pred božičem leta 1893 pod taktirko Richarda Straussa, ki je že ob prvem pogledu na partituro spoznal, da gre za mojstrovino. Od takrat ta opera velja za božično pravljico, čeprav se dogaja poleti in so medenjaki edini spomin na božič. Uspeh je bil izjemen, saj je bilo delo izvedeno na petdesetih nemških odrih že v prvem letu. Humperdinck je v opero vnesel svoj edinstveni glasbeni slog, pri čemer je združil wagnerjevske elemente z liričnostjo in čustvi. Orkestracija je izjemno dovršena, s spevnimi melodijami in bogato harmonijo mu je uspelo prikazati otroško čudenje in hkrati ohraniti globino ter kompleksnost zgodbe. Janko in Metka še danes ostaja ena najbolj priljubljenih oper med občinstvom vseh starosti in je prepoznana kot klasično delo v opernem svetu.

Skladba Tezejevo potovanje temelji na eni najbolj znanih mitoloških zgodb. Ko je kralj Minos s Krete premagal Atene, so morali Atenci Minosu plačevati  visok davek. Vsakih devet let so morali na Kreto poslati mlade moške in dekleta, da bi z njimi nahranili Minotavra, ki je prebival v labirintu. Tezej je s pomočjo Ariadne, Minosove hčerke, ki mu je svetovala, naj si pomaga s klobčičem vrvice, ubil Minotavra ter pobegnil iz blodnjaka in z otoka skupaj z Ariadno. Tezejevo potovanje simbolizira pogum, iznajdljivost in zmago nad strahom. To je zgodba o junaku, ki se ne boji spoprijeti s strašnimi izzivi in nevarnostmi ter se bojevati za pravico in pravičnost. Tezej je v grški mitologiji simbol poguma in odločnosti ter je v zgodovini navdihoval številne umetnike. Da bi se še bolj približal časom, ko so miti zaživeli, je v drugem delu skladatelj Kris Roemers uporabil tako imenovano »delfsko himno«, najstarejši grški glasbeni zapis iz leta 128 pred našim štetjem, najden na fragmentih keramike s potopljene ladje.

Fantom iz opere je muzikal z glasbo Andrewa Lloyda Webbra in temelji na istoimenskem francoskem romanu Gastona Lerouxa iz leta 1910. Zgodba poteka v Parizu in spremlja mlado pevko Christino Daaé, ki postane zvezda Opere Garnier. Vendar pa njeno življenje ogroža skrivnostni Fantom, iznakaženi umetnik, ki je zaljubljen v Christino. Fantom je obseden z njenim talentom in poskuša nadzorovati njeno pot do slave. Skozi dramo, romantiko in napetost zgodba raziskuje teme ljubezni, strasti in obsedenosti ter se odvija v čudovitem, a nevarnem svetu pariške opere 19. stoletja. Fantom iz opere je muzikal presežkov – najdlje predvajana predstava v zgodovini Broadwaya. 11. februarja 2012 je praznoval predvajanje desettisoče predstave, bil je finančno najuspešnejši zabavni dogodek do leta 2014, prejel je številne nagrade, pogledalo pa si ga je več kot 150 milijonov ljudi po vsem svetu. Priredbo za pihalni orkester je napisal nizozemski skladatelj in dirigent Johan de Meij, ki je letos oktobra gostoval v Ljubljani ter v Cankarjevem domu z Orkestrom Slovenske vojske izvedel odmeven koncert, ki si ga decembra lahko ogledate na programih RTV Slovenija.

Z bleščečo priredbo znanih prazničnih napevov God Bless Us All, It's Beginning to Look like Christmas, March of the Toys, My Favorite Things, Pine Cones and Holly Berries, Toyland in We Need a Little Christmas dodajamo nocojšnjemu koncertu še malo broadwajskega blišča v upanju, da pričara pravo praznično vzdušje, preden se nam pridruži istrski trubadur Rudi Bučar. Izvedel bo lastne skladbe v priredbi Mitje Dragoliča.
 

Mitja Dragolič je leta 2006 z odliko diplomiral pri prof. Alojzu Zupanu, leta 2016 pa pridobil naziv magister znanosti. Leta 2014 je pod mentorstvom Jana Cobra končal magisterij iz dirigiranja v Maastrichtu na Nizozemskem. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev pri priznanih dirigentih, kot so Douglas Bostock (VB), Alfred Reed (ZDA), Johan de Meij (NL), Johann Mösenbichler in Franz Cibulka (AT), in pri Georgeu Pehlivanianu v Madridu v Španiji. Sodeluje s številnimi glasbeniki in glasbenimi zasedbami po Sloveniji in v tujini. Kot strokovni sodelavec je sodeloval pri projektu European Union Youth Wind Orchestra v Luksemburgu. Na poletnih taborih mladih glasbenikov Musica Creativa v Sloveniji redno sodeluje kot mentor in dirigent. Je predsednik strokovne komisije pri Zvezi slovenskih godb. Dirigiral je Slovenski filharmoniji, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Policijskemu orkestru. Od leta 2008 pod njegovim strokovnim vodstvom deluje Godba Cerknica, vrsto let pa je vodil Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje in Big band Medicinske fakultete v Ljubljani. Z orkestri je v preteklosti na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih dosegal praviloma najvišja mesta. Za izjemne dosežke na področju instrumentalne glasbe mu je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti leta 2016 podelil zlati znak, Občina Cerknica pa leta 2017 srebrni taborski znak. Od novembra 2022 je vodja koncertnega orkestra Slovenske vojske.

Rudi Bučar je izjemno talentiran glasbenik, ki je s svojim delom pomembno prispeval k ohranjanju in širjenju istrske kulturne dediščine. Njegova mojstrska interpretacija in poetičnost sta ga postavili v vrh slovenske glasbene scene, zlasti pa je cenjen v Istri, kjer ga imajo za svojega trubadurja. Njegova glasbena ustvarjalnost in predanost tradiciji sta ga ponesli v številne zmage na festivalih.
Sodelovanje z Orkestrom Slovenske vojske na božično novoletnih koncertih zagotovo dodaja prav poseben čar njegovemu glasbenemu izražanju. Njegova sposobnost, da združi tradicionalne elemente s sodobno glasbo, ga dela edinstvenega in izjemno cenjenega umetnika. S svojim delom je postal sodobna legenda slovenske glasbene scene, ki bo še dolgo ostala v spominu ljubiteljev glasbe in ohranjanja kulturne dediščine.