Slavnostna akademija MLADI SMO IN ŽIVI ob 100-letnici Šole za arhitekturo v Ljubljani

Spoštovani,
na podlagi Odredbe o prepovedi zbiranja na prireditvah v javnih prostorih z dne 7.3.2020 je Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani dolžna predvideno okroglo mizo, slavnostno akademijo in otvoritev razstave »Mladi smo in živi« v Cankarjevem domu v torek, 10.3., prestaviti.
Dogodek je prestavljen na 12. oktober 2020. Nekaj tednov prej vas bomo ponovno povabili na naše praznovanje.
Predvidena razstava »Mladi smo in živi«, 100 let šole za arhitekturo v Ljubljani ostaja na programu. Vabljeni, da si jo ogledate.

Hvala lepa za razumevanje
dekan UL FA
izr. prof. dr. Matej Blenkuš

Plečnik je kot redni profesor za arhitekturo začel s pedagoškim delom leta 1921, šolo pa je zaznamoval z osebno karizmo in metodo poučevanja, ki jo je spoznal kot učenec Otta Wagnerja na dunajski Akademiji. Šolo si je zamislil v obliki delavnic ali ateljejev, v katerih študenti in profesorji skupaj izkušajo celoten proces načrtovalskega dela. Takšen način poučevanja, kjer v seminarjih sodelujejo študenti različnih generacij, je ostal posebnost ljubljanske šole za arhitekturo do danes.  

Po letu 1945 je vpliv na šoli prevzela mlajša generacija arhitektov, Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Marjan Mušič, Boris Kobe, Niko Kralj idr. Ravnikar je kot osrednja osebnost slovenske arhitekture modernizma postavil temelje sodobnega urbanizma in oblikovanja kot dodatni področji študija arhitekture. Zahvaljujoč kvaliteti študija, ki se je kazala tudi z  uspehi najvidnejših diplomantov, se je že v šestdesetih letih v tedanji Jugoslaviji, pa tudi v tujini dokončno uveljavil termin Ljubljanska šola za arhitekturo.

Študij arhitekture v Ljubljani je potekal v okviru Tehniške fakultete vse do njenega preoblikovanja leta 1957, ko je bila ustanovljena Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Ta se je leta 1974 razdelila na dve visokošolski temeljni organizaciji združenega dela, VTOZD gradbeništvo in geodezija in VTOZD arhitektura, ki sta obe imeli razmeroma visoko stopnjo samostojnosti. Dokončno so se prizadevanja za samostojno arhitekturno šolo v Ljubljani uresničila leta 1995, ko se je VTOZD arhitektura preoblikovala v samostojno Fakulteto za arhitekturo.

Danes se učni program deli na petletni magistrski študij arhitekture, triletni študijski program urbanizem in petletni magistrski študij urbanizem. V obeh primerih študij temelji na individualnem delu s študenti v seminarjih. Ti nadaljujejo prepoznavno tradicijo šole in hkrati predstavljajo most z ostalimi znanji, ki jih študenti pridobijo pri humanističnih in tehničnih predmetih. Takšen način nudi študentu neposreden stik z aktualnimi vprašanji stroke in družbe na način, kot ga opredeljuje termin teoretična praksa arhitekture. Pomemben generator novih znanj na fakulteti predstavljajo stiki z mnogimi uveljavljenimi arhitekti in teoretiki iz tujine, ki v obliki gostujočih profesorjev utrjujejo povezanost fakultete v mrežo uveljavljenih arhitekturnih šol po svetu.