Čivki iz preteklosti:
Od tkanja usode do tkanja besede. O tkalski uteži z Vrtičnjaka in nožičku iz Bodešč.

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si

Tkanje in predenje v pozni bronasti in starejši železni dobi nista bili le bistveni (predvsem) ženski dejavnosti, imeli sta tudi močan simbolen pomen. Zato ni čudno, da se pripomočki za tkanje in predenje pojavljajo v elitnih ženskih grobovih, kot je to osrednji grob gomile 8 na Vrtičnjaku. Tkanje in predenje so povezovali z nastankom in strukturo kozmosa ter z usodo, nad katero so bedele božanske gospodarice usode, kakršne so grške Moire in skrivnostna Gospodarica živali, s katero je povezan obesek v obliki lastovičjega repa, odtisnjen tudi na tkalski uteži z Vrtičnjaka. Tkanine so bile preko načina tkanja, vzorcev in celo figuralnih upodobitev tudi nosilke sporočil.

Mnogo jasneje pa sporočila seveda prenaša pisana beseda. En izmed znanilcev pisane besede v zgodnjem srednjem veku na slovenskem prostoru je nožiček za prirezovanje peres, najden na grobišču Dlesc pri Bodeščah, ki pa vendarle o svojem času spregovori tudi preko svojega okrasa.

Manca Omahen Gruškovnjak je po zaključku študija arheologije svoje znanje in ljubezen do spoznavanja preteklosti poglobila na marsikateri zanimivi arheološki terenski raziskavi. V predstavljanju arheološke dediščine javnosti se je prvič preizkusila na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta Prehistory Adventure. Od leta 2021 je zaposlena v Gorenjskem muzeju, kjer proučuje bogato arheološko dediščino Gorenjske, skrbi za njeno ohranjanje in predstavljanje javnosti ter z veseljem načrtuje tudi dogodke za najmlajše. Zlasti jo pritegne čas pozne bronaste in starejše železne dobe.


Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme.