Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si

Poznavanje poselitve Posočja v pozni prazgodovini (2. in 1. tisočletje pr. n. št.) je povezano s stanjem raziskav, ki je v tem delu Slovenije omejeno predvsem na rezultate topografskih ogledov in manjših sondiranj ter slučajno odkritih najdb. Iz pozne bronaste dobe poznamo več lokacij naselij (gradišč), ki so sicer zelo skromno raziskane, in posamezne najdbe predvsem kovinskih predmetov. Izjemne najdbe iz tega obdobja predstavljajo zakladi oz. depoji, ki običajno obsegajo več odloženih kovinskih predmetov. S Kanalskega Vrha, ki leži na planoti nad Kanalom, sta znani kar dve takšni zakladni najdbi. Te najdbe zarisujejo naravne prehode, mrežo nekdanjih poti, po katerih so potekali stiki ob koncu pozne bronaste in prehodu v železno dobo, o kateri v Srednjem Posočju, na Banjški planoti in Kanalskem Kolovratu govorijo posamezne najdbe in skromno raziskana gradišča.

V Zgornjem Posočju je slika drugačna, tu na poselitev sklepamo predvsem na podlagi odkritih grobišč (nekropol), medtem ko so naselja slabše raziskana. Izjema je Most na Soči, kjer so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja potekala arheološka izkopavanja. Odkrita sta bila poselitev iz pozne bronaste dobe in del naselja iz železne dobe z več kot tridesetimi stavbami iz časa med 6. in 4. stoletjem pr. n. št. Ostaline govorijo o zametkih urbaniziranega kraja, izjemni stavbni dediščini železne dobe in nekdanji bivanjski kulturi v Posočju. Ob bivalnih stavbah so bile odkrite tudi delavnice, v katerih so se odvijale različne dejavnosti, med njimi izdelava keramike.

Dr. Teja Gerbec je doktorirala s področja arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila tudi zaposlena kot raziskovalka na projektu Tradicija in inovativnost v prazgodovini. Med študijem se je usmerila predvsem v raziskavo železne dobe in problematiko arheologije Posočja. Sodelovala je pri več arheoloških raziskavah in različnih razstavnih projektih. Je urednica, avtorica ali soavtorica več publikacij ter znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov za promocijo arheološke dediščine. Od leta 2015 je zaposlena kot kustosinja arheologinja v Goriškem muzeju, kjer skrbi za bogato arheološko zbirko s prostora severne Primorske.


Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si

Poznavanje poselitve Posočja v pozni prazgodovini (2. in 1. tisočletje pr. n. št.) je povezano s stanjem raziskav, ki je v tem delu Slovenije omejeno predvsem na rezultate topografskih ogledov in manjših sondiranj ter slučajno odkritih najdb. Iz pozne bronaste dobe poznamo več lokacij naselij (gradišč), ki so sicer zelo skromno raziskane, in posamezne najdbe predvsem kovinskih predmetov. Izjemne najdbe iz tega obdobja predstavljajo zakladi oz. depoji, ki običajno obsegajo več odloženih kovinskih predmetov. S Kanalskega Vrha, ki leži na planoti nad Kanalom, sta znani kar dve takšni zakladni najdbi. Te najdbe zarisujejo naravne prehode, mrežo nekdanjih poti, po katerih so potekali stiki ob koncu pozne bronaste in prehodu v železno dobo, o kateri v Srednjem Posočju, na Banjški planoti in Kanalskem Kolovratu govorijo posamezne najdbe in skromno raziskana gradišča.

V Zgornjem Posočju je slika drugačna, tu na poselitev sklepamo predvsem na podlagi odkritih grobišč (nekropol), medtem ko so naselja slabše raziskana. Izjema je Most na Soči, kjer so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja potekala arheološka izkopavanja. Odkrita sta bila poselitev iz pozne bronaste dobe in del naselja iz železne dobe z več kot tridesetimi stavbami iz časa med 6. in 4. stoletjem pr. n. št. Ostaline govorijo o zametkih urbaniziranega kraja, izjemni stavbni dediščini železne dobe in nekdanji bivanjski kulturi v Posočju. Ob bivalnih stavbah so bile odkrite tudi delavnice, v katerih so se odvijale različne dejavnosti, med njimi izdelava keramike.

Dr. Teja Gerbec je doktorirala s področja arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila tudi zaposlena kot raziskovalka na projektu Tradicija in inovativnost v prazgodovini. Med študijem se je usmerila predvsem v raziskavo železne dobe in problematiko arheologije Posočja. Sodelovala je pri več arheoloških raziskavah in različnih razstavnih projektih. Je urednica, avtorica ali soavtorica več publikacij ter znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov za promocijo arheološke dediščine. Od leta 2015 je zaposlena kot kustosinja arheologinja v Goriškem muzeju, kjer skrbi za bogato arheološko zbirko s prostora severne Primorske.


Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si

Tkanje in predenje v pozni bronasti in starejši železni dobi nista bili le bistveni (predvsem) ženski dejavnosti, imeli sta tudi močan simbolen pomen. Zato ni čudno, da se pripomočki za tkanje in predenje pojavljajo v elitnih ženskih grobovih, kot je to osrednji grob gomile 8 na Vrtičnjaku. Tkanje in predenje so povezovali z nastankom in strukturo kozmosa ter z usodo, nad katero so bedele božanske gospodarice usode, kakršne so grške Moire in skrivnostna Gospodarica živali, s katero je povezan obesek v obliki lastovičjega repa, odtisnjen tudi na tkalski uteži z Vrtičnjaka. Tkanine so bile preko načina tkanja, vzorcev in celo figuralnih upodobitev tudi nosilke sporočil.

Mnogo jasneje pa sporočila seveda prenaša pisana beseda. En izmed znanilcev pisane besede v zgodnjem srednjem veku na slovenskem prostoru je nožiček za prirezovanje peres, najden na grobišču Dlesc pri Bodeščah, ki pa vendarle o svojem času spregovori tudi preko svojega okrasa.

Manca Omahen Gruškovnjak je po zaključku študija arheologije svoje znanje in ljubezen do spoznavanja preteklosti poglobila na marsikateri zanimivi arheološki terenski raziskavi. V predstavljanju arheološke dediščine javnosti se je prvič preizkusila na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta Prehistory Adventure. Od leta 2021 je zaposlena v Gorenjskem muzeju, kjer proučuje bogato arheološko dediščino Gorenjske, skrbi za njeno ohranjanje in predstavljanje javnosti ter z veseljem načrtuje tudi dogodke za najmlajše. Zlasti jo pritegne čas pozne bronaste in starejše železne dobe.


Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si

Na začetku 1. stoletja so Rimljani na prostoru današnjega središča Ljubljane zgradili kolonijo Emono. V majhno, a z močnim obzidjem utrjeno ter urbanistično in komunalno urejeno mesto so naselili okoli 30 družin, v glavnem iz severne Italije. Sčasoma je tudi širša okolica Emone zaživela na rimski način, v skladu z rimskimi verovanji in načinom vsakdanjega življenja.

Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13. 

Na vodenju bomo izvedeli več o Emoni in čarnih predmetih, ki so varovali njene prebivalce.

Dr. Bernarda Županek je zaposlena kot kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana – Muzeju in galerijah mesta Ljubljane. Zanima jo arheologija rimske kolonije Emone. Sodeluje pri upravljanju Arheoparka Emona. Samostojno ali v soavtorstvu je pripravila več razstav ter kot piska ali urednica sodelovala pri številnih člankih in publikacijah.


Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 
 

Drage učiteljice, dragi učitelji, 
ali si želite učencem ponuditi izkušnjo, pri kateri zgodovina oživi pred njihovimi očmi?

Razstava Čivki iz preteklosti, ki jo Cankarjev dom pripravlja z Narodnim muzejem Slovenije, odpira vrata v svet, kjer se srečajo najstarejši zvoki, skrivnostni simboli in prvi zapisi na naših tleh.

Razstava odlično dopolnjuje učno snov iz prazgodovine in antike, ki jo učenci obravnavajo v 7. razredu  osnovne šole in predstavlja ključne vsebine, kot so: 
•    zgodnje glasbeno ustvarjanje,
•    simbolni svet prazgodovine,
•    Rimljani na naših tleh,
•    začetki pisave,
•    pomen arheoloških virov za razumevanje preteklosti.

Predstavljeni predmeti učencem omogočajo živi stik z zgodovinskimi obdobji, o katerih se učijo, ter jim pomagajo razumeti, da so ljudje skozi tisočletja ohranjali potrebo po izražanju, pripovedovanju in razumevanju sveta.

Razstava je primerna tudi za predšolske skupine ter osnovnošolce in dijake.
 

Kaj bodo učenci doživeli?

• Slišali bodo glas preteklosti.
Od najstarejše piščali na svetu, izdelane iz kosti jamskega medveda, do antičnih in novoveških glasbil – predmeti razkrivajo, kako so ljudje nekoč ustvarjali zvok in ritem.
• Razbirali bodo skrivnosti simbolov.
Prazgodovinske figurice, astralni znaki, živalske podobe in drobni predmeti, ki skrivajo velike zgodbe – kot bi stopili v starodavni strip.
• Spoznali bodo začetke pisave
Venetska pisava, posvetila božanstvom, grafiti in miniaturna voščena knjižica učencem približajo, zakaj so ljudje potrebovali besede in kako so jih zapisovali.

Vsi ti predmeti skupaj pripovedujejo o človekovi večni želji, da bi razumel svet, ga opisal, interpretiral, se igral, ustvarjal – in kaj od tega trajno zapustil.

***

Interaktivna zasnova razstave

•    Razstava je polna izzivov, veččutnih pripomočkov in nalog, ki učence spodbujajo k raziskovanju.
•    Vsak del razstave je zasnovan kot postojanka, na kateri otroci opazujejo, tipajo, poslušajo, razmišljajo in rešujejo.
•    V galeriji je urejen tudi poseben prostor za otroke in mladino, namenjen ustvarjanju, eksperimentiranju z materiali in učenju z multimedijo.

***

Programi za šolske skupine

1. NEKOČ SO ŽIVELI
Predšolski 4+, 1.–2. razred | 45 min
Igrivo potovanje v čas, ko so ljudje prve predmete ustvarili iz naravnih materialov. Čarobni kamen učence popelje med zgodbe predmetov, ki jih povežemo z naravo in vsakdanjim življenjem. Zaključimo z ustvarjalnico.

2. BLIŠČ PRETEKLOSTI
3.–5. razred | 80 min
Detektivska dogodivščina za prave radovedneže!
Učenci iščejo izgubljeni predmet, razvozlavajo skrivne sledi, spoznavajo časovni trak ter razliko med materialnimi in pisnimi viri. Končna rešitev jih vodi k muzejskemu presenečenju.

3. RAZISKUJEMO PRETEKLOST
6.–9. razred, SŠ | 50 min
Na vodenem ogledu bomo odstrli pogled na najzanimivejše arheološke predmete, povezane z glasbo, pisano besedo ali simboliko, iz različnih koncev Slovenije. Mnogi od teh po pomenu izstopajo v evropskem ali svetovnem merilu ali so jagodni izbor slovenske arheologije. Posebno skupino predstavljajo predmeti, povezani z nekdanjimi predstavami o svetu, o čigar pomenih in namembnosti včasih zgolj ugibamo. 

***

Zakaj izbrati obisk razstave Čivki iz preteklosti?

•    učna snov oživi,
•    izkušnja, zasnovana interaktivno, igrivo in raziskovalno,
•    predmeti pripovedujejo zgodbe, ki jih učenci ne pozabijo,
•    spodbuja kritično razmišljanje, opazovanje, primerjanje in interpretacijo,
•    učenci postanejo dejavni arheologi – ne le obiskovalci.

S katerimi kulturnimi dejavnostmi v Cankarjevem domu lahko združim obisk razstave?

•    voden ogled Cankarjevega doma,
•    voden ogled orgel,
•    obisk predstav za šole v dopoldanskem času:
    Gorjanci 
    Igralec
    Bratovščina Sinjega galeba
    NPZ? Ni panike! Znamo!
    Lisičja luna
    Kralj Matjaž
    Na klancu
    Pesem o Odiseju
    Zabobnaj zgodbo o drevesu
    Prosto po Prešernu
Predstave >>

Cene vstopnic:

Šolske skupine ter skupine mlajših od 25 in starejših od 65 let (več kot 10 oseb): 
Samo Galerija CD: 4 EUR/osebo
Galerija CD in Narodni muzej Slovenije (kombinirana vstopnica): 6 EUR/osebo
Vodeni ogledi: cena vstopnice ter doplačilo 20 EUR/ skupino
Naročilo ogledov (Galerija CD): kristina.jermancic@cd-cc.si in 051 374 541

Pridružite se nam!
Z veseljem pričakujemo vaše prijave.
 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si.

Iz Kranja in Bohinja so na razstavi predstavljeni nekateri povsem utilitarni predmeti in materiali, ki so drugotno postali nosilci (simbolnih) sporočil. Ime, vrezano v rimskodobni bronasti zvonček iz Triglavskega pogorja, je imelo domnevno votivno vlogo. Na poslikani omet reprezentančne stavbe poznoantičnega Karnija, predhodnika Kranja, so obiskovalci priložnostno vpraskali razne podobe, znamenja in čačke. V srednjem veku pa so školjke pokrovače postale simbol krščanskih romarjev. Več kot 10 grobov romarjev, pokopanih s školjkami, je bilo odkritih tudi v Kranju.

Dr. Veronika Pflaum je kustosinja za arheologijo v Gorenjskem muzeju v Kranju. Je ena od skrbnic obsežne arheološke zbirke, ki zajema najdbe z večjega dela Gorenjske. Strokovno se posveča predvsem pozni antiki in najdbam iz poznoantičnega Karnija (Kranja). Posebno pozornost namenja poznoantičnim lamelnim oklepom, kakršna sta bila odkrita tudi v Kranju. Kot avtorica ali soavtorica je sodelovala pri pripravi več stalnih in občasnih muzejskih razstav.

Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 
 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si

Pod današnjim Celjem se v skoraj štiri metre debelih arheoloških plasteh skrivajo ostaline rimske Celeje. Prav izjemna debelina teh plasti je omogočila odlično ohranjenost tako arhitekturnih ostankov kot tudi številnih drobnih najdb.

Monumentalne javne stavbe, široke tlakovane mestne ulice, obdane s stebrišči, ogromen forum, tlakovan z marmorjem, mogočno poznorimsko obzidje ter številni mozaiki in razkošne stenske poslikave rišejo podobo bogatega, urejenega in živahnega mesta. To sliko dopolnjujejo številne drobne najdbe – keramika, deli noše, vsakdanji uporabni predmeti, kovanci, odlomki bronastih in marmornih kipov v nadnaravni velikosti, napisi na marmornih spomenikih ter kamniti arhitekturni členi –, ki nam omogočajo poglobljen vpogled v življenje prebivalcev tega uspešnega rimskega mesta.

Dr. Jure Krajšek se je po končani prvi gimnaziji v Celju leta 1996 vpisal na študij arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in ga uspešno zaključil leta 2003. Od leta 2008 je zaposlen kot kustos za rimsko arheologijo in epigrafiko v Pokrajinskem muzeju Celje. Leta 2016 je doktoriral na Univerzi v Ljubljani. Sodeloval in vodil je številne raziskave v Celju ter sodeloval pri pripravi več razstav in prezentacij. Že od osnovne šole dalje in med celotnim študijem je sodeloval pri številnih arheoloških raziskavah v Sloveniji in tujini in si pri tem pridobival številne terenske izkušnje. V zadnjih letih se največ ukvarja z raziskavami in proučevanjem rimske Celeje.

Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si.

Arheološke najdbe in najdišča razkrivajo sledove kultnih mest, kjer so v železni dobi izvajali obredja, povezana z obeleževanjem umrlih, se priporočali za rodovitnost zemlje, zdravje čred ter darovali božanstvom vojne. Kultna mesta so bila na grobiščih, v naselbinah ali blizu njih ter na izbranih krajih v naravi.

Med atraktivnejšimi najdišči je zakrasela vzpetina Berlotov rob blizu Šentviške Gore, kjer najdbe predmetov, kot so srebrna votivna ploščica z astralnimi simboli, srebrna ovratnica in druge vrste nakita ter poljedelsko orodje, govorijo v prid domnevi o kultu ženske sfere, morda v povezavi s karnijsko interpretacijo boginje Izide. Dotaknili se bomo različnih, večkrat krutih usod posoških kultnih mest ob rimski prevladi. Ne bomo se izognili vprašanj o tem, kdo naj bi Karni sploh bili.
 

Dr. Boštjan Laharnar je kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, kjer skrbi za obsežno železnodobno zbirko in vodi Arheološki oddelek. Deluje kot član raziskovalnega programa Raziskave arheološke dediščine in se posveča preučevanju zadnjih stoletji železne in začetka rimske dobe na Slovenskem in v soseščini. Za svoje delo je prejel več nagrad. Med drugim je kot soavtor stalne razstave Narodnega muzeja Slovenije Zgodbe s stičišča svetov, prejemnik Valvasorjeve nagrade za enkraten dosežek, Slovensko arheološko društvo pa mu je podelilo nagrado za enkraten izjemen dosežek za obsežno dvojezično monografijo Od Okre do Albijske gore. Notranjska med prazgodovino in antiko. Več podatkov in izbrane objave so dostopne na povezavi: dr. Boštjan Laharnar-NMS.

Vodstvo traja približno 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si.

V bronasti in železni dobi, v 2. in 1. tisočletju pr. n. št., so se na vzhodnem območju Jadranske obale razvile utrjene višinske naselbine, znane kot kaštelirji, gradišča ali gradine. Ena najpomembnejših v slovenski Istri je Kaštelir nad Kortami. Naselbina je bila poseljena skozi več stoletij, kar potrjujejo številne faze dograjevanja obrambnega suhozidnega obzidja ter najdbe, med njimi bronasta figurica psa, ki morda kaže na njen svetiščni značaj v železni dobi, pomen naselbine pa se je ohranil tudi v času romanizacije prostora. Na mestu najdišča je danes urejen Arheološki park Kašler, ki ga je mogoče obiskati samostojno ali v okviru vodenih ogledov, vodstva z delavnicami ali pogostitvijo s prazgodovinskimi jedmi.

Kustosinji bosta na vodstvu podrobneje predstavili naselbino na Kaštelirju nad Kortami, njen pomen v širšem prostoru ter potencial za razvoj lokalnega okolja.

Arheologinja dr. Maša Saccara deluje kot muzejska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Koper in kot znanstvena sodelavka Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Na svoji strokovni poti se posveča raziskovanju prazgodovinskih utrjenih naselbin, muzeologiji ter interpretaciji kulturne dediščine.
Arheologinja Špela Prunk je zaposlena kot kustodinja v Pokrajinskem muzeju Koper, kjer skrbi za arheološko gradivo, njegovo interpretacijo ter predstavljanje širši javnosti.

Vodstvo traja približno 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme.

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si.

Razstava predstavlja slovensko arheologijo skozi tri temeljne oblike človeškega izražanja: zvok, simbol in pisano besedo. Na ogled je sto šestnajst predmetov iz vseh slovenskih regij: vsi nam odstirajo nekoliko globljo dimenzijo duhovnosti, zabave in pojasnjevanje sveta ljudi iz preteklosti. Kažejo potrebo človeka po izražanju nečesa abstraktnega, po ustvarjanju simbolnega ter po trajnem zapisu zgodb, zaobljub in tudi nedovoljenih besed. Razstava je zanimiva za vse, ki jih zanima, kako so se skozi tisočletja oblikovali načini sporazumevanja, razumevanja sveta in skupnega bivanja. 

Dr. Daša Pavlovič je arheologinja, kustosinja in raziskovalka v Narodnem muzeju Slovenije. Kot soavtorica razstave Čivki iz preteklosti – Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede in urednica istoimenskega kataloga je vodila vsebinski koncept projekta, ki povezuje arheologijo, glasbo, simbolno mišljenje in najzgodnejše zapise na Slovenskem. Razstava je gostovala na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu in bila nagrajena z Valvasorjevim odličjem ter priznanjem Slovenskega arheološkega društva. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na interpretacijo materialne kulture, arheologijo zvoka ter vlogo simbolov in ritualov v preteklih družbah. Na javnih vodstvih obiskovalcem ponuja poglobljen, a dostopen vpogled v zgodbe predmetov, ki razkrivajo manj vidne plasti človekove preteklosti.