Pretekli dogodek
25. nov. 2021 18:00

Javno vodenje po 14. Slovenskemu bienalu ilustracij

V Galeriji Cankarjevega doma bo v četrtek ob 18. uri potekalo javno vodenje po 14. Slovenskemu bienalu ilustracij.
Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne. Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov stiki@cd-cc.si.
 

Cankarjev dom kontinuirano organizira Bienale ilustracije skupaj z ZDSLU že od leta 1993. Ta likovna  manifestacija že več kot četrt stoletja združuje starejše in mlajše generacije umetnikov ilustratorjev ter njihove najboljše dosežke potrjuje z nagrado, plaketami in priznanji Hinka Smrekarja.

Razstava ves čas ohranja ustvarjalno moč in razkriva odličnost slovenske ilustracije z najrazličnejšimi avtorskimi poetikami, hkrati pa spremlja nove likovne izraze, rešitve in tehnike, saj umetniki ves čas prenavljajo slikarske tehnike, uvajajo elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij.

Razstava je dragocen prispevek k uveljavljanju ilustracije, ki je v svojem največjem segmentu otroške ilustracije nepogrešljiva pri sooblikovanju likovnega razumevanja mladih in najmlajših. Kot takšna je bistvena v vzgojni in izobraževalni vlogi, kjer kot slikovna govorica soustvarja človekovo zavest in likovno občutljivost.

 

Javno vodenje po 14. Slovenskemu bienalu ilustracij

25. nov. 2021 18:00
25. nov. 2021 18:00
Več terminov

5,00

3,00 EUR* * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

Obvezna prijava na stiki@cd-cc.si

Cene vstopnic razstave
Do 6. leta brezplačno
Vstopnica odrasli: 5 EUR/osebo
Vstopnica znižana: 3 EUR/osebo (*mlajši od 25 in starejši od 65 let)

Vodenje doplačilo (za skupino več kot desetih oseb): cena vstopnice + doplačilo 20 EUR/skupino
Javno vodenje cena vstopnice, BREZ doplačila
Komentirani ogled cena vstopnice + doplačilo 2 €/osebo

Otroška delavnica z ogledom razstave (od 4. do 8. leta): 5 EUR/osebo
Katalog: 10 EUR

 

13. nov. 2021 - 31. mar. 2022

Vodstva za šolske skupine: 14. Slovenski bienale ilustracije

V sodelovanju z ZDSLU – Ilustratorsko sekcijo

Skupinam iz vrtcev ter prve in druge triade osnovnih šol bomo ponudili možnost kratkega ogleda razstave z delavnico (60 minut), skupinam tretje triade osnovnih in srednjih šol pa voden ogled bienala z delovnimi listi (60 minut).

Za vrtce in šolarje prve triade
Narišem ti kartico

Otroci se najprej sprehodijo skozi razstavo. Ustavijo se ob določenih ilustracijah in ob stvaritvah letošnjega nagrajenca. Vodnica vodi pogovor o ilustraciji (kaj je, kje jo najdemo, katere so vam všeč …). Po uvodnem delu se otroci posedejo in prisluhnejo brani pravljici avtorice Manice K. Musil: Lev Izidor. Ob branju si ogledujejo ilustracije v knjigi. Sledi delavnica; otroci dobijo prazne razglednice za nalepko z motivom iz knjige, ki je izhodišče za ustvarjanje lastne ilustracije. Kartico nato otroci pošljejo domov, babicam in dedkom ali prijateljem.

Cena vstopnice: 5 EUR
Za učitelje brezplačno
 

Za šolarje druge triade
Sprehod med ilustracijami
Voden ogled razstave z reševanjem učnih listov in delavnico.

Otroci se z vodnikom sprehodijo skozi razstavo. Spoznajo zgodovino bienala in se podrobneje posvetijo  ilustraciji (zvrsti, zgodovini ipd.) ter ob njej in besedi vodnika spoznajo letošnje nagrajence. Na koncu rešijo učne liste in na prazno kartico narišejo »svojo ilustracijo«. Kartice otroci pošljejo domov, babicam in dedkom ali prijateljem.

Cena vstopnice: 3 EUR
Vodenje doplačilo: 20 EUR/skupino
Za učitelje brezplačno


Za šolarje tretje triade in srednje šole
Vse to je ilustracija
Voden ogled razstave z reševanjem učnih listov

Vodnik predstavi bienale in njegovo zgodovino, letošnje nagrajence, se posveti zgodovini slovenske ilustracije in njeni vlogi danes. Nadaljuje s predstavitvijo različnih zvrsti ilustracije, spregovori o delu ilustratorja v današnjem času, tehnikah, ki jih uporablja, itd.

Cena vstopnice: 3 EUR
Vodenje doplačilo: 20 EUR/skupino
Za učitelje brezplačno


Za organizirani ogled razstave obvezna predhodna prijava na e-naslov: kristina.jermancic@cd-cc.si

 

Vodstva za šolske skupine: 14. Slovenski bienale ilustracije

13. nov. 2021 - 31. mar. 2022
Več terminov

Za organizirani ogled razstave obvezna predhodna prijava na e-naslov: kristina.jermancic@cd-cc.si

16. nov. 2021 - 31. mar. 2022

14. Slovenski bienale ilustracije

Cankarjev dom kontinuirano organizira Bienale ilustracije skupaj z ZDSLU že od leta 1993. Ta likovna  manifestacija že več kot četrt stoletja združuje starejše in mlajše generacije umetnikov ilustratorjev ter njihove najboljše dosežke potrjuje z nagrado, plaketami in priznanji Hinka Smrekarja.

Razstava ves čas ohranja ustvarjalno moč in razkriva odličnost slovenske ilustracije z najrazličnejšimi avtorskimi poetikami, hkrati pa spremlja nove likovne izraze, rešitve in tehnike, saj umetniki ves čas prenavljajo slikarske tehnike, uvajajo elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij.

Razstava je dragocen prispevek k uveljavljanju ilustracije, ki je v svojem največjem segmentu otroške ilustracije nepogrešljiva pri sooblikovanju likovnega razumevanja mladih in najmlajših. Kot takšna je bistvena v vzgojni in izobraževalni vlogi, kjer kot slikovna govorica soustvarja človekovo zavest in likovno občutljivost. 

 

Žirijo za izbor razstavljenih del in odločitev o nagradah na 14. SBI sestavljajo: Tatjana Pregl Kobe (predsednica), Petra Černe Oven, Silvan Omerzu, Zvonko Čoh in Nina Pirnat Spahić (kot stalna organizacijska članica žirije).
Žirija je aprila 2021 pregledala 126 prijavljenih ilustratorskih projektov in na razstavo uvrstila 81 avtorjev, kar je največ doslej. Konec oktobra je žirija med prijavljenimi deli izbrala (poleg nagrajenca za življenjsko delo, akademskega slikarja, ilustratorja Daniela Demšarja, ki je bil izbran in objavljen že prej) še 13 nagrad, ki so navedene v nadaljevanju.

Podelitev nagrad >>
 
Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo prejme Daniel Demšar
Zaradi obsežnega in kakovostnega ilustratorskega opusa, inovativnosti pri iskanju novih tehnoloških procesov tiskanja na papir ter brisanja meje med ilustracijo in sliko, predvsem pa zaradi globokih sledi, ki jih pušča za sabo v svetu knjižne avtorske ilustracije, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov predlaga akademskega slikarja, ilustratorja Daniela Demšarja za prejemnika nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo.
Nagrajenec za življenjsko delo je na razstavi predstavljen zunaj tekmovalnega dela bienala z izborom ilustracij in knjig. Besedilo za katalog (Zabrisane meje med sliko in ilustracijo) je o umetniku zapisala umetnostna zgodovinarka Olga Butinar Čeh.

 
Nagrado Hinka Smrekarja prejme Lila Prap
za ilustracije v avtorski slikanici Ptiči?!, ki jo je leta 2019 v zbirki Žlabudron izdala Založba Mladinske knjige (Ljubljana).
Likovni izraz Lile Prap, ustvarjen s suhimi pasteli na temno, večinoma črno podlago, je na prvi pogled prepoznaven. Pri njenem domišljijskem in ustvarjalnem pristopu, pri čemer se avtorica približuje logiki svojega (najmlajšega) občinstva, gre za dojemanje na ravni intuitivnih vtisov celote. Otrok že v predbralnem obdobju lahko te ilustracije dojame, jih začuti in posvoji. Nazorno berljive barvne ploskve so med seboj jasno razmejene, se ne stikajo in ne prekrivajo, značilen je tudi vselej uporabljen črni rob ob naslikanih podobah. Pastelne barve so na črni podlagi intenzivnejše, izrazito sijoče. Poslikane površine, ki jo prepredajo majhne temne pike, imajo prepoznavno površinsko strukturo, kar omogoča (tudi) hrapavost podlage. Kot v dosedanjem, v svetu že desetletja priznanem delovanju je tudi v ilustracijah za slikanico Ptiči?! jasno razpoznaven njen poenostavljeni in z znakovnimi diagrami elegantno prečiščeni slog. Živali v tej (tudi tokrat z lastnim besedilom obogateni) slikanici) so prijazne nosilke pripovedi. Risbe v slikanici so brez iluzijske globine, vabijo zgolj s ploskovitimi likovnimi učinkovinami ter duhovitimi in estetsko v obrobja vnesenimi kratkimi besedili. Barve so podane ploskovno, vsaka je na slikovno podlago enakomerno nanesena. Značilna je mehkoba površin, ki pa kljub temu ne delujejo medlo, temveč so v osrčju vsake posamezne barve podobe očarljivo razgibane. V svetu, nasičenem s podobami dvomljive umetniške vrednosti, ki jih posredujejo sodobni komunikacijski mediji, je za dovzetne otroške duše izredno dragocena priložnost stika z zelo kakovostnimi ilustriranimi knjigami, kot so njene slikanice.
 
Plaketo Hinka Smrekarja prejme Ana Zavadlav
za ilustracije v knjigi Jež in samoten občutek nizozemskega pisatelja Toona Tellegena, ki jo je leta 2020 izdala Založba Mladinska knjiga (Ljubljana).
S prepričljivo likovno govorico Ana Zavadlav že desetletja ustvarja barvne ilustracije za otroke, ki hudomušno vznikajo na krilih njene domišljije. Včasih, ko išče različne likovne rešitve in kombinacije, s katerimi postopno sestavlja prizore, je njen pristop bolj razumski, drugič bolj neposreden in spontan. Prav osvežujoče drugačne so njene mojstrske črno-bele ilustracije, ki prepletajo strani obeh knjig nizozemskega pisatelja Toona Tellegena. Oba junaka, črička in ježa, je narisala podobno, v črno-beli tehniki z ogljem. Z dodanimi prizori iz narave je podkrepila samotno občutje tako, da je iz podzavesti tihotapila spontane linije, in pisateljevo poetično simboliko še posebej rahločutno približala bralcem.
 
Plaketo Hinka Smrekarja prejme Peter Škerl
za ilustracije slikanice Rajski vrt: Zgodba o Sloveniji nemške zbirateljice ljudskega slovstva Erike Eichenseer, ki jo je leta 2021 izdala Založba Miš (Dob pri Domžalah).
Za vsako pravljico, zgodbo ali pesem ima ilustrator Peter Škerl svoj slikarski odgovor, vedno pravljičen in resničen obenem, vselej dopolnjen s posebej dognanimi in ubranimi barvnimi odtenki. Nezgrešljivo samosvoj slog dopolnjuje včasih preprosta, drugič zapletena likovna (slikarska, risarska, mešana) tehnika, ki nikoli ne privede do nerazumljive upodobitve besedila. Ilustrator vselej uporablja tista orodja in tiste likovne prijeme, ki sodijo k besedilu, za katero nastanejo. Inovativne so tudi barvno harmonične ilustracije o bogu, ki mu je nadel povsem samosvojo izvirno podobo. Z veščino ustvarjene krhke slikarske kompozicije simbolno prepričljivo nagovarjajo gledalca dvojezične slovensko-angleške slikanice Rajski vrt.
 
Priznanje Hinka Smrekarja prejme Mojca Cerjak
za ilustracije v knjigi Sr(e)čna dežela ob pesmih Zvezdane Majhen, ki jo je leta 2015 izdala Založba Ajda (Murska Sobota).
Z akvarelno izbrano barvno paleto tke Mojca Cerjak lastne domišljijske pripovedi ob verzih pesnice, s katero sta že dolgo ustvarjalno povezani. Njen, tokrat poetično modro obarvani svet predstavlja naravno okolje in malega bralca (skupaj z verzi) nežno opominja, da moramo zanj poskrbeti, ilustracije, v katerih bolj sledi namigu kot smislu pesmi, predstavljajo njene miniaturne pravljične svetove, saj se v nekatere izmed njih pritihotapi zgodba, ki ni le vizualni prevod pesmi, ob kateri je nastala.
 
Priznanje Hinka Smrekarja prejme Matija Medved
za digitalno ilustracijo Prvi koraki, nastalo leta 2020.
Matija Medved, ki je že med študijem veljal za kakovostnega in drznega risarja, verjetno najbolj po svojem značilnem spontanem slogu, ter ki je z nežnimi, majhnimi in nevsiljivimi podobami ilustriral odmevno posthumno izdajo poezije Toneta Pavčka, znova preseneča. A le na videz. Njegova nova vizualna pustolovščina resda spominja na tehniko pointilizma, ki se s strukturiranjem barvnih točk šele v gledalčevem pogledu poveže v podobo, a osrčje izvirne digitalne živobarvne podobe je osebna, intimno nežna izpoved. Njegova zgodba.
 
Priznanje Hinka Smrekarja za poljudno-znanstveno ilustracijo prejme Lidija Plestenjak
za ilustracijo Crested Owl (Lophostrix cristata), izvirnik je nastal leta 2019.
Mlada ilustratorka Lidija Plestenjak se preizkuša na področju, ki kaže resničnost, a kot selekcioniran prikaz informacij, za katere želimo, da jih gledalec razume in si z njimi širi svoje poznanje. Pri tem izkorišča zakone estetike in pravila likovne teorije. Znanstvene ilustracije, ki prečijo umetnost in znanost, podobe živali (kot je podoba sove), vedno znova prikažejo kot čudeže narave, ob katerih gledalec lahko le obnemi.
 
Posebno pohvalo prejme Huiqin Wang
za ilustracije ob besedilu Milana Dekleve v knjigi Mala Alma na veliki poti, ki jo je leta 2020 v zbirki Velike slikanice izdala Založba Mladinske knjige (Ljubljana).
Huiqin Wang je povezovalka kitajske in slovenske kulture, kar je doslej uspešno realizirala tudi v nekaterih dvojezičnih avtorskih slikanicah. V slovensko-kitajski slikanici Mala Alma na veliki poti po lastni idejni zasnovi še posebej osvetljuje povezave svetovne popotnice Alme M. Karlin s Kitajsko in odstira njene zgodovinske dosežke medkulturnih povezav. Za izvirne ilustracije praviloma večjih dimenzij je kot vselej uporabila stare tehnike slikanja s čopiči na poseben papir, na katerem popravki niso mogoči.
 
Posebno priznanje za mladega ustvarjalca prejme Jure Brglez
za digitalno ilustracijo Čapljina pečenka (Lahkonočnice), ki je bila leta 2020 ustvarjena kot naslovna ilustracija za A1.
V delih ilustratorja mlajše generacije Jureta Brgleza se zrcali pristna zvedavost do učenja novega. Njegove digitalne ilustracije za Čapljino pečenko so del izvirnega projekta Lahkonočnice po naročilu A1. Čaplja, česen, čebula, čili in drugi izgovori za logopedsko večerno telovadbo ob pravljicah z Brglezovim digitalnim plastenjem oživijo v sveži in sodobni interpretaciji. Podobe navdušijo s skritimi detajli, nepričakovanimi barvami, izvirnostjo v teksturah in ob spogledovanju s ponavljajočimi se vzorci.
 
Posebno pohvalo po izbiri člana žirije Silvana Omerzuja prejme Ana Maraž
za ilustracije ob besedilu pisatelja Mateta Dolenca v knjigi Kako dolg je čas, ki jo je leta 2019 izdala Založba Beletrina (Ljubljana).
Monokromne ilustracije Ane Maraž so bolj malo podobne resničnosti, nekoliko odstopajoče od konkretne besedne predloge, močno stilizirane in puščajo mlademu bralcu svobodno pot za domišljijsko sooblikovanje podobe pisateljevih junakov. Zanjo je preprostost zelo pomembna in vztrajno išče vedno nove poti vanjo. Njene ploskovite likovne rešitve, v katerih lahko z minimalističnimi rešitvami suvereno pove največ, so sveže, njene podobe v tehniki kolaža in tuša dihajo na belini papirja.
 
Posebno pohvalo po izbiri člana žirije Zvonka Čoha prejme Maja Šubic
za ilustracije izvirnega romana pisatelja Ivana Tavčarja v knjigi Visoška kronika: Dramatizacija v poljanskem narečju – Andrej Šubic, ki jo je leta 2020 izdala Založba Modrijan (Gorenja vas - Poljane).
Ob stoletnici prve objave je izšel izvirni roman Visoška kronika z desetimi celostranskimi ilustracijami Maje Šubic. V belino vsake podobe so z značilnim kolažiranjem duhovito umeščeni emblematični elementi pripovedi, kot so beneški cekin in samokres, zadovoljni pujsi in grad, žebelj, igla in oster kamen. Razen podobe Visokega se prizori ne izgubljajo v nazornem ilustriranju pripovedi, medtem ko odsotnost figur duhovito blaži izvirno navzoča figurica hudiča.
 
Posebno pohvalo po izbiri članice žirije Petre Černe Oven prejme Andreja Gregorič
za ilustracijo Mestno življenje III, ki je leta 2020 nastala v mešani tehniki in kolažu.              Andreja Gregorič v svojih kolažnih ilustracijah prikazuje mestne ulice Ljubljane, pa tudi hiše in trge nekaterih drugih starih mest. S svojimi idejami ohranja spomin na nekaj, kar je lahko tudi naš skupni kolektivni spomin. Njena dela obravnavajo temo urbanega v kombinaciji z intimno poetiko avtorice, ki je pogosto obarvana s humorjem in igrivostjo. Je mala kradljivka drobnih trenutkov, ki se še vedno čudi stvarem okrog sebe in vidi detajle, ki jih večina nikoli ne opazi.

Posebno pohvalo po izbiri predsednice žirije Tatjane Pregl Kobe prejme Eva Mlinar
za ilustracije ob besedilu Eve Mahkovic v knjigi Vinjete Straholjubca, ki jo je leta 2019 izdal Zavod VigeVageKnjige (Ljubljana).
Ilustracije Eve Mlinar so nastale za inovativno zastavljeno knjigo kot skupen projekt z avtorico besedila, saj so besede in podobe v njuni knjigi enakovredno prepletene. Izdelane so v mešani tehniki, večina pripada digitalnemu kolažu, največ fragmentov pa prihaja iz historičnih grafik in srednjeveških iluminiranih rokopisov. Izvirno groteskne, nadrealistične in duhovito sveže, a tu in tam skoraj strašljive kolažne ilustracije so namenjene potapljanju v ekscentrične vizualne pokrajine simbolov in podob.

Posebno pohvalo žirije za zamisel in izpeljavo projekta prejme Tamara Rimele
za ilustracije v knjigi Sto dejstev o Prekmurju, ki jo je leta 2019 izdal Pomurski muzej (Murska Sobota). 
Ilustracije Tamare Rimele v tehniki linoreza v kombinaciji z računalniško grafiko so polne pastoralno-nostalgičnega izraza, a piktogramsko abstrahirane. To jih postavlja v današnji čas, s čimer dosegajo svoj namen v knjigi Sto dejstev o Prekmurju. Podlaga za ilustracije je predano raziskovanje tematike, tudi obrtniških znanj. Premišljena uporaba barvne podlage, ljubezen do klasične grafične tehnike in usklajenost z oblikovalko Brigito Klajnšek so vodila v odličen izdelek.

Glavno priznanje bienala – nagrado Hinka Smrekarja so doslej prejeli: Marija Lucija Stupica (dvakrat), Dušan Muc, Rudi Skočir, Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt, Alenka Sottler, Kostja Gatnik, Danijel Demšar, Peter Škerl, Hana Stupica, Damijan Stepančič in Milan Erič.

Ob razstavi izide tudi obsežen katalog, v katerem so objavljeni vsi udeleženci in nagrajenec za življenjsko delo. Podoba bienala temelji na ilustraciji zadnjega prejemnika nagrade Hinka Smrekarja, tokrat je to Milan Erič.

14. Slovenski bienale ilustracije

16. nov. 2021 - 31. mar. 2022
Več terminov

5,00 EUR

3,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

Galerija je odprta od 10. do 19., ob četrtkih od 10. do 21., ob nedeljah od 10. do 18. ure.

V koprodukciji z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov – ilustratorsko sekcijo

 

Cene vstopnic

Do 6. leta brezplačno
Vstopnica odrasli: 5 EUR/osebo
Vstopnica znižana: 3 EUR/osebo (*mlajši od 25 in starejši od 65 let)

Vodenje doplačilo (za skupino več kot desetih oseb): cena vstopnice + doplačilo 20 EUR/skupino
Javno vodenje cena vstopnice, BREZ doplačila
Komentirani ogled cena vstopnice + doplačilo 2 €/osebo

Otroška delavnica z ogledom razstave (od 4. do 8. leta): 5 EUR/osebo
Katalog: 10 EUR

 

Galerija je odprta od 10. do 19., ob četrtkih od 10. do 21., ob nedeljah od 10. do 18. ure.

Pretekli dogodek
30. okt. 2021 17:00

Zadnje javno vodenje po fotografski razstavi Joca Žnidaršiča Leta preloma

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom prosim pošljite na naslov stiki@cd-cc.si.

 

Joco Žnidaršič, legenda slovenskega fotoreporterstva, je imel pomembno vlogo pri razvijanju vizualne senzibilnosti v novinarskih vrstah, uvajal visoke kriterije fotografskih prispevkov in spodbujal mlajše generacije fotografov. V letih od 1988 do 1991 je Žnidaršič v svoj objektiv ujel skoraj vse najpomembnejše dogodke tega, za Slovenijo prelomnega časa: od afere JBTZ in velikih zborovanj na Kongresnem trgu in Trgu republike, Gorbačova v Sloveniji in zadnje konference neuvrščenih pred razpadom SFRJ,  prvih demokratičnih, večstrankarskih in predsedniških volitev, plebiscita, rojstva samostojne države, vojne za obrambo samostojnosti in pogajanj na Brionih, pa do uspehov slovenskih športnikov in kulturnikov ter utripa vsakdana tedanjega časa. Pri nekaterih dogodkih, ko na terenu ni bilo drugih fotografov, je imel Žnidaršič ekskluzivo: te fotografije imajo poseben dokumentarni in arhivski pomen. Ob znamenitih zgodovinskih prizorih bo predstavljena tudi vrsta fotografij, v katerih se razkriva prava, humanistična narava fotografa z izjemno vizualno zgovornostjo in občutljivostjo.

Dobitnik nagrade World Press Photo, ki je postavil standarde slovenski reportažni fotografiji, je vedno vztrajal pri realni, pristni predstavitvi stvarnosti s fotografijo, ki spoštuje človekovo nedotakljivost in dostojanstvo. Razstava v šestnajstih poglavjih in skoraj dvestotih fotografijah skozi objektiv velikega fotografa predstavlja čas, ki je pripeljal do velikih sprememb v naši družbi.

Prijava na vodeni ogled po razstavi >>

Cene vstopnic:
• posamezna: 6 in 4* EUR (* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence)
• družinska: 14 EUR (največ 2 odrasla in 4 otroci, mlajši od 15 let, za otroke do 6 let: brezplačno)
• javno vodenje: BREZ doplačila

Zadnje javno vodenje po fotografski razstavi Joca Žnidaršiča Leta preloma

30. okt. 2021 17:00
30. okt. 2021 17:00
Več terminov

6,00 EUR

4,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

Javno vodenje BREZ doplačila

Pretekli dogodek
9. maj 2021 18:00

Javna vodenja po razstavi Henrija Cartier-Bressona: Iz oči v oči

V Galeriji Cankarjevega doma bomo organizirali javna vodenja po razstavi fotografskih portretov Henrija Cartier-Bressona, ki bodo 8. in 9. maja 2021.

V Galeriji Cankarjevega doma bo potekalo javno vodenje po razstavi fotografskih portretov Henrija Cartier-Bressona. Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne. Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov stiki@cd-cc.si.

 

Cene vstopnic:
Posamična: 6 in 4* EUR
Družinska: 14 EUR (največ 2 odrasla in 4 otroci, mlajši od 15 let)
Za otroke do 6 let – brezplačno

Javno vodenje: BREZ doplačila


V Galeriji Cankarjevega doma je do 9. maja 2021 na ogled razstava Henri Cartier-Bresson: Iz oči v oči. Na svoji dolgi poklicni poti je Henri Cartier-Bresson ustvaril več kot sto portretov tako slavnih osebnosti kot neznancev. Razstava črno-belih fotografij je postavljena kronološko, od 1933 do 1996, in povzema enega najdaljših znanih ustvarjalnih lokov v časovnem razponu šestdesetih let.

Portreti občutno odsevajo javno in kulturno življenje 20. stoletja: od Pabla Picassa, Henrija Matissa in Alberta Giacomettija, Simone de Beauvoir in Jean-Paula Sartra, prek Marilyn Monroe, Edith Piaf in Coco Chanel do Cheja Guevare in Dalajlame, pa Igorja Stravinskega in Roberta Oppenheimerja. Izbrani portreti, razstavljeni v Galeriji CD, so opremljeni tudi s kratkimi biografijami, ki jih je pripravila novinarka in publicistka Patricija Maličev.

V Dvorani Duše Počkaj je na ogled dokumentarni film o tem velikem fotografu z naslovom Odločilni trenutki (1973). Na prehodu iz Galerije v Dvorano Duše Počkaj je razstavljen portret kiparja Vasje Žbone, domnevno edinega Slovenca, ki ga je portretiral HCB, fotografiji sta nastali v Parizu leta 1977.

Prijava na vodeni ogled po razstavi : stiki@cd-cc.si.

Javna vodenja po razstavi Henrija Cartier-Bressona: Iz oči v oči

27. apr. 2021 18:00
29. apr. 2021 18:00
4. maj 2021 18:00
6. maj 2021 18:00
8. maj 2021 18:00
8. maj 2021 19:00
9. maj 2021 18:00
27. apr. 2021 18:00
29. apr. 2021 18:00
4. maj 2021 18:00
6. maj 2021 18:00
8. maj 2021 18:00
8. maj 2021 19:00
9. maj 2021 18:00
Več terminov

6 EUR

4 EUR* * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

Pretekli dogodek
16. jun. do 1. nov. 2021

Joco Žnidaršič: Leta preloma

Fotografska razstava
Ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije

Joco Žnidaršič pripada najstarejši generaciji slovenskih fotografov, je tudi legenda slovenskega  fotoreporterstva. Kot dolgoletni urednik fotografije osrednjega slovenskega časnika je odigral veliko vlogo pri razvijanju vizualne senzibilnosti v novinarskih vrstah, uvajal visoke kriterije fotografskih prispevkov ter spodbujal mlajše generacije fotografov, ki so se vrstili v uredništvu Dela.

30. obletnica osamosvojitve Slovenije se je ponudila kot prava priložnosti, da iz njegovega obsežnega opusa predstavimo prvovrsten izbor obdobja 1988 – 1991 ko je njegova fotografija beležila čas, ki je pripeljal do velikih sprememb v naši družbi.  Joco je namreč s svojo kamero zabeležil skoraj vse najpomembnejše dogodke tega, za Slovenijo prelomnega časa: od afere JBTZ in velikih demonstracij na Kongresnem trgu, mitinga na Trgu Republike, Gorbačova v Sloveniji in zadnjega kongresa Zveze komunistov, zborovanja za Slovenijo, plebiscita, razglasitve in predsedniških volitev, do konference na Brionih in začetkov vojne. Pri nekaterih dogodkih, ko na terenu ni bilo drugih fotografov, je imel Žnidaršič ekskluzivo: te njegove fotografije imajo posebno dokumentarno in arhivsko težo. Ob znamenitih zgodovinskih prizorih bomo predstavili tudi vrsto fotografij, v katerih se razkriva prava, humanistična narava fotografa z izjemno vizualno zgovornostjo in občutljivostjo.

»Junijske fotografije slovenske zastave na vrhu Triglava so najbolj ikonične fotografije slovenskega osamosvajanja. Ikonične pa so tudi zaradi svoje nepopolnosti. Vihrajoča trobojnica na vrhu Triglava, ki nima več zvezde, a še nima grba, pripoveduje o dinamiki zgodovine. Pripoveduje o stotinkah, sekundah in dnevih, ko starega ni bilo več, novo pa še ni dokončno nastalo.« dr. Ali Žerdin v katalogu ob razstavi

Poleg fotografij sta v Dvorani Duše Počkaj kot del razstave na ogled filma o avtorjevem življenju in delu: srednjemetražni dokumentarni film režiserke Maje Weiss z naslovom Foto/Photo portret Joco Žnidaršič, Neznosna lahkost fotografiranja (produkcija RTV Slovenija, 2005) predstavlja mojstra Žnidaršiča v zgodovinskem času in prostoru, ki ga zamejujejo njegove fotografije; od potovanj z maršalom Titom do odkrivanja lipicancev, slovenskih vinogradov, planin ali morja; od vin in Planice do vojne za Slovenijo ter v video intervju z avtorjem, ki je letos nastal v produkciji Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Ob razstavi je izšel obsežen katalog z besedili Nine Pirnat Spahić, dr. Alija Žerdina in Irene Uršič ter bogatim izborom na razstavi predstavljenih fotografij.  Oblikovanje kataloga: Brane Žalar

Joco Žnidaršič: Leta preloma

16. jun. do 1. nov. 2021
Več terminov

6,00 EUR

4,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

Galerija je odprta od 10. do 19. ure, četrtek od 10. do 21. ure, nedelja od 10. do 18. ure. Vhod v vse razstavne prostore je s Prešernove ceste.

V sodelovanju z
Muzej novejše zgodovine Slovenije

Zasnova razstave
Irena Uršič
dr. Ali Žerdin
Barbara Čeferin
 

Izbor fotografij
Irena Uršič
dr. Ali Žerdin
Joco Žnidaršič

 

 

 

 

Besedila
dr. Ali Žerdin

Grafično oblikovanje in postavitev razstave
Katarina Štok Pretnar

Donator
Fotoformat, Ljubljana

Razstava poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

 

Katalog ob razstavi Joco Žnidaršič: Leta preloma
Preko 150 fotografij s spremnimi besedili in opisi.
Besedila: dr. Ali Žerdin, Irena Uršič, Nina Pirnat-Spahič
Mehka vezava; 174 strani
Oblikovanje: Brane Žalar
Cena: 5 EUR

Razstava je odprta
pon., tor., sre., pet., sob.: 10.00 – 19.00
čet.: 10.00 – 21.00
ned.: 10.00 – 18.00

 

Pretekli dogodek
28. mar. 2021 17:00

Javno vodenje po razstavi Henrija Cartier-Bressona: Iz oči v oči

V Galeriji Cankarjevega doma potekalo javno vodenje po razstavi fotografskih portretov Henrija Cartier-Bressona. Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne. Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov stiki@cd-cc.si.

V Galeriji Cankarjevega doma je do 9. maja 2021 na ogled razstava Henri Cartier-Bresson: Iz oči v oči. Na svoji dolgi poklicni poti je Henri Cartier-Bresson ustvaril več kot sto portretov tako slavnih osebnosti kot neznancev. Razstava črno-belih fotografij je postavljena kronološko, od 1933 do 1996, in povzema enega najdaljših znanih ustvarjalnih lokov v časovnem razponu šestdesetih let.

Portreti občutno odsevajo javno in kulturno življenje 20. stoletja: od Pabla Picassa, Henrija Matissa in Alberta Giacomettija, Simone de Beauvoir in Jean-Paula Sartra, prek Marilyn Monroe, Edith Piaf in Coco Chanel do Cheja Guevare in Dalajlame, pa Igorja Stravinskega in Roberta Oppenheimerja. Izbrani portreti, razstavljeni v Galeriji CD, so opremljeni tudi s kratkimi biografijami, ki jih je pripravila novinarka in publicistka Patricija Maličev.

V Dvorani Duše Počkaj je na ogled dokumentarni film o tem velikem fotografu z naslovom Odločilni trenutki (1973). Na prehodu iz Galerije v Dvorano Duše Počkaj je razstavljen portret kiparja Vasje Žbone, domnevno edinega Slovenca, ki ga je portretiral HCB, fotografiji sta nastali v Parizu leta 1977.

Prijava na vodeni ogled po razstavi >>
 

Javno vodenje po razstavi Henrija Cartier-Bressona: Iz oči v oči

25. mar. 2021 18:00
28. mar. 2021 15:00
28. mar. 2021 17:00
25. mar. 2021 18:00
28. mar. 2021 15:00
28. mar. 2021 17:00
Več terminov

6 EUR

4 EUR* * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

Pretekli dogodek
8. avg. 2020 19:00

Javna vodenja po razstavi IDEJA

Javni vodenji v četrtek, 6., in v soboto, 8. avgusta 2020, ob 19. uri

Znanost in tehnologija sta še dandanes področji, na katerih se tesno prepletata razum in veščina. Če prvemu ves čas pojemo slavospeve, drugo večkrat spregledamo, kar odzvanja tudi v boljši prepoznavnosti boginje modrosti Atene in večkrat pozabljenem kovaškem bogu Hefajstu. Kljub vsemu pa sta v antični Grčiji oba predstavljala pomemben del olimpskega panteona, s tem pa starogrških načel, ki so teorijo tesno povezovala s prakso.

Razstava Ideja, znanost in tehnologija antične Grčije pa ne predstavlja le plodovitega razmerja med idejo in njenim udejanjenjem, pač pa praznuje tudi sožitje družboslovja in naravoslovja v antični Grčiji. Medtem ko je Pitagora, danes znan po svojem matematičnem izreku, utemeljeval teorijo glasbe, je Aristotel, filozofski veleum, s pomočjo empiričnega izkustva zatrjeval, da bi planet, na katerem bivamo, lahko bil okrogel.

Razstava, ki je razdeljena na več tematskih sklopov – od umetnosti, prek medicine in astronomije pa do matematike in biologije – bo na javnih vodenjih skupaj z drobci starogrške mitologije predstavljena kot raznovrsten, a hkrati enoten svet, katerega razcvet je za vedno spremenil tok zgodovine.
 
Prijave zbiramo do zapolnitve mest na stiki@cd-cc.si.
Cena vodenega ogleda: 4 EUR / osebo

Nakup vstopnic je ob predhodni prijavi mogoč na recepciji in blagajni Cankarjevega doma.

Javna vodenja po razstavi IDEJA

6. avg. 2020 19:00
8. avg. 2020 19:00
6. avg. 2020 19:00
8. avg. 2020 19:00
Več terminov

Cena vodenega ogleda: 4 EUR / osebo

Prijave in informacije: E stiki@cd-cc.si

 

 

Pretekli dogodek
2. jul. ob 17:00 in 19:00

Andrej Detela: komentirani ogled razstave Ideja

Razstavo Ideja, znanost in tehnologija antične Grčije si jlahko izjemoma ogledate v družbi Andreja Detele. Fizik in izumitelj se bo v svojem komentarju posvečal predvsem znanstvenim vidikom življenja v antiki, ki pa nikakor niso bili ločeni od vsakdana. Naloge fizike, matematike in biologije so bile namreč tesno povezane z razumevanjem obstoja in delovanja celotnega vesoljskega ustroja.

 

Andrej Detela je med pionirji, ki utemeljujejo znanstveno teorijo sintropije. Na praktičnem področju je ustvaril vrsto inovacij za elektromotorje v električnih vozilih nove generacije in soustanovil visokotehnološko podjetje Elaphe. Dlje je bil zaposlen na Inštitutu Jožef Štefan. Doslej je napisal tri strokovne knjige o sintropiji, dve knjigi pravljic (še neobjavljeno) ter zbirko popotnih dnevnikov Sanje v vzhodni sobi (CZ, 2008), v kateri radovedno in kritično razgrinja sodobno družbeno dogajanje ter ga v orfiškem smislu povezuje z znanostjo-umetnostjo-filozofijo-duhovnostjo.

 

Prijave zbiramo do zapolnitve mest na stiki@cd-cc.si
Cena vodenega ogleda: 4 EUR / osebo

Nakup vstopnic je ob predhodni prijavi mogoč na recepciji in blagajni Cankarjevega doma.

Andrej Detela: komentirani ogled razstave Ideja

2. jul. ob 17:00 in 19:00
Več terminov

4 EUR / osebo

Ni več prostih mest.

Ideja: Novoletni rituali v antiki

Praznični vodeni ogled razstave Ideja, znanost in tehnologija antične Grčije

Razstava bo na silvestrovo odprta do 1. ure zjutraj.

Za obiskovalce silvestrovanja v Cankarjevem domu po 21. uri možen ogled razstave po ceni 2 EUR.

Zadnje popoldne leta se bomo sprehodili skozi zgodovino antičnega zimskega praznovanja ter znanstvenih in tehnoloških domislic.

Sodobno praznovanje novega leta povezujemo že z mezopotamskim, prav v antiki pa so ga umestili na prehod iz decembra v januar. Uvedbo je zagotovo sprožil julijanski koledar, vendar so stari Grki že pred tem pozimi prirejali svojevrstne rituale ter z njimi mraz in temo odganjali z ognjem – s prižiganjem plamenic in kresov, z jedmi, pijačo in tudi s promiskuitetnim vedenjem. Ob vodnem ogledu bomo obiskovalcem pripravili pokušino dobrot z antične mize.

Informacije in prijave: E stiki@cd-cc.si T 01 24 17 327

 

Ideja: Novoletni rituali v antiki

Ni več prostih mest.
Več terminov

10 EUR (s prigrizki in pijačo)

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI