Evropa – dediščina humanistov

Potujoča dokumentarna razstava Evropa – dediščina humanistov predstavlja učenjakinje in učenjake po izboru več kot dvajsetih držav. Vsaka je izbrala dva, ki sta se v obdobju med 15. in 18. st. zavzemala za kritično mišljenje, demokracijo, človeško dostojanstvo in emancipacijo ter tako utemeljila sodobno Evropo. Nastala je na pobudo Avstrijske akademije znanosti (OeAW) in v sodelovanju z EUNIC Austria (krovna organizacija kulturnih zavodov, aktivna v vseh državah Evropske unije). Projekt z obsežnim spletnim katalogom po Evropi gostuje od leta 2017. Na razstavi v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma se evropskim humanistom pridružujeta tudi vodilni slovenski protestant Primož Trubar in najizrazitejši humanist prvih treh desetletij 16. st. na Slovenskem, Avguštin Prygl. 


 

Predstavljene humaniste od sedanjosti ločuje več stoletij, a nekatere misli se zdijo izjemno sodobne. Že v 16. stoletju je denimo humanist Joan Lluís Vives iz Flandrije poudarjal, da zakonski stan ni prvenstveno namenjen razmnoževanju. Razumel ga je kot »življenjsko partnerstvo«, slavil »nerazdružljivo tovarištvo« med partnerjema. Vives je prav tako verjel, da imajo deklice in dečki enake intelektualne sposobnosti ter se zavzemal za izobraževanje deklet. O odprtosti dialoga nas še danes marsikaj lahko nauči Italijan Guarino da Verona, ki se je od humanističnih sodobnikov razlikoval tudi po načelnem odklanjanju literarne polemike. Namesto potrebe po kritiziranju novih del sodobnikov je priznaval njihov plodni prispevek, saj v novoustanovljeni evropski republiki učenjakov vsak lahko izrazi kaj zanimivega. Anglo-češka pesnica Elisabeth Jane Weston je bila v 16. stoletju občudovana bolj kot William Shakespeare. Z zasebnim poukom je osvojila znanje več jezikov, mednarodna skupnost učenjakov pa si je željno prizadevala vzpostaviti stik s »praško Sapfo«. Podobno kot številne ženske njenega časa je umrla ob (sedmem) porodu, njeno delo pa je preživelo stoletja: ta še danes dragoceni biser avtoričino spretnost ustvarjalnega obravnavanja moške domene klasične dediščine spaja s presunljivim čustvenim svetom izrazite protagonistke svoje dobe. 

Publikacija Evropa – dediščina humanistov, ki jo je objavil Goethe-Institut, je v spletni obliki na voljo sedaj že v štirih jezikih, predstavlja pa 44 vizionark in vizionarjev po izboru dvaindvajsetih držav.