Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonskem

Poleti 2022 bo v Cankarjevem domu na ogled postavljena potujoča razstava Japonske fundacije, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije.

Japonska fundacija je bila ustanovljena leta 1972 z namenom spodbujanja mednarodnega razumevanja skozi kulturno izmenjavo in v okviru svojih dejavnosti redno organizira tudi potujoče razstave, ki gostujejo na tujem. 

Potujoča razstava Grajeno okolje: alternativni vodnik po Japonskem s fotografijo, besedili in videoposnetki predstavi skupno osemdeset stavb, gradbenih projektov in krajin. Časovno se razgrinja od poznega 19. stoletja do danes, geografsko pa vključuje vsaj eno prvino vsake od 47 japonskih prefektur. Razstavo so zasnovali trije kustosi - arhitekturni zgodovinar, oblikovalec krajine in umetnostni kustos – in jo oblikovali z namenom zagotavljanja globljega razumevanja japonske zgodovine, okolja in kulture.

Zlasti v luči kako naravni pojavi in geografske razmere vplivajo na zasnovo in oblikovanje arhitekture in prostora se razstava v program Cankarjevega doma vsebinsko umešča kot  napovednik osrednje razstave v sezoni 2022/23 - velike naravoslovne razstave  V vrtincu sprememb (v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije). Tematikam razstave – nenehno spreminjanje narave in življenja, človekov vpliv na okolje in trajnostnemu razvoju – bodo v prihajajoči sezoni posvečene tudi druge razstave in vsebine.

Kuratorji razstave:
Shunsuke Kurakata (izredni profesor, Mestna univerza v Osaki) - Premisleki ob obisku sodobnih stavb: »Zakaj sodobne zgradbe? Razkrivajo širšo paleto človeškega potenciala kot stavbe prejšnjih zgodovinskih obdobij. Šele ob vstopu v moderno dobo so ljudje začeli zavestno razmišljati o tem, kaj notranjost ločuje od zunanjosti. Prav tako je funkcionalna kakovost zgradb, ki vpliva tako na njihovo notranjščino kot zunanjščino, postala neločljivo povezana s človeškim posegom.«

Satoshi Hachima (redni profesor, Inštitut za tehnologijo, Čiba) - Regionalno razumevanje, utemeljeno v izkušanju infrastrukture: »Eno od splošnih pravil pri opazovanju krajine je, da k njej pristopimo s širšega vidika kot dela celostne geografije Japonske. S tem se zavemo, da gre za deželo številnih gora, z obiljem blago valovite pokrajine, ki se čez dolgo otočje razteza od severa proti jugu, da ima večina območij milo, vlažno podnebje s spreminjajočimi se letnimi časi. Še pomembnejše dejstvo je, da pogosto utrpi naravne nesreče, različne ujme, kot so potresi, vulkanski izbruhi, cunamiji, tajfuni, hudi nalivi, močno sneženje, poplave in plazovi. Drugače rečeno, Japonska se kot država nikoli ne bi uspešno razvila brez umetne melioracije in intenzivnega izkoristka omejene danosti ravnin, na katerih lahko nastanejo mesta, ter spoprijemanja s stalno nevarnostjo naravnih nesreč.«

Kenjiro Hosaka (kustos, Narodni muzej moderne umetnosti, Tokio) - Pomen grajenega okolja v turizmu 21. stoletja: »Grajena okolja so prostori, ki nastanejo, ko določene poseljene kraje obravnavamo kohezivno tako v smislu časa kot prostora. Naj povem natančneje: časovni razpon lahko obsega od enega do desetih ali celo stotih let. Prostor lahko zajema hišo, zgradbo, park ali polje. V okviru grajenega okolja se ta »priročnik« osredotoča na prostore, globoko povezane z Japonsko kot narodom in njegovim ozemljem.«

Otroški delavnici ob razstavi

16. 8. 2022 ob 17. uri
Zgradimo papirnati paviljon (od 6. do 13. leta)
Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma, vstop prost

19. 8. 2022 ob 17. uri 
Potres (od 8. do 13. leta)
Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma, vstop prost

Delavnici bo izvedel Center arhitekture Slovenije, program Igriva arhitektura, in bosta v slovenskem jeziku.