Patrik Dvorščak: Še nikol nism sanjal, da bi jedu lačn

Mladi slikar Patrik Dvorščak ustvarja presunljiva, tu pa tam šokantna slikarska dela, na katerih je upodobljen družbeni kolaps; v zemeljske odtenke in rožnato barvo odete manifestacije golih teles, ponavljajočih se karikatur, skupkov penisov in vulv, nečitljivih napisov in čačk pričajo o človeškem eksistencialnem nesmislu, posledični sprevrženosti in ambivalentni samodestruktivnosti. Kaotične, skorajda abstraktne slike, polne frustracij, grotesknega nasilja in erotike, v praviloma monumentalnih formatih ilustrirajo avtorjevo zanimanje za človeško paradoksalno naravo, ki je (četudi si prizadeva za red in varnost) v osnovi destruktivna in obsojena na propad. Proces izmikanja človeške zavesti in postopnega rušenja ravnovesja definira tudi proces gradnje slike. Ta se namreč začne povsem konvencionalno, s pravilno izrisanimi figurami, korektnimi proporci, smiselno kompozicijo in definiranim prostorom; vsebuje težnjo po nadzoru in ravnovesju. Sledijo koncizna dekonstrukcija upodobljenih motivov, postopna distorzija proporcev, poenostavljanje figur, popačenje poprej izoblikovanih prepoznavnih oblik in načrtna opustitev nadzora. Na sliki zavladajo fragmentarnost, konflikt, napetost, tesnoba, ekscesni kontrasti, pogubna perverzija in primitiven razvrat. Absurd in načrtno izmikanje človeški zavesti potencirajo upodobitve vsakdanjih prizorov, kot so sprehod s psom, molzenje krave, vožnja z avtobusom, košnja trave. Umetnik v svojih delih zelo iskreno in ekstazno zajema duh časa, ki mu vladata dve hkratni realnosti: rutina in obscenost ter vseprisotna razpetost med premišljene moralne kreposti in kompulzivni, destruktivni hedonizem. 
 

Patrik Dvorščak (1995) je na ALUO diplomiral leta 2017, v 2022 pa zaključil magistrski študij s tematiko Nezavedno in primitivno človeško delovanje. Sodeloval je na številnih domačih in tujih razstavah, denimo v Pragi in Čilu, Galeriji ŠKUC, Galeriji Miklova hiša v Ribnici, ljubljanski galeriji DobraVaga, v Kinu Šiška, Galeriji ZDSLU in galeriji EX Arte. Samostojno je razstavljal tudi v Galeriji Krka v Novem mestu in v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani, kjer je poleg slikarskih del predstavil tudi instalacijsko plastiko. Pri svojem delu obravnava probleme družbe in množičnih tvorb, s slikarskimi deli pa gledalcu predstavlja vpogled v človeško samodestruktivnost in nesprejemanje odgovornosti. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Je sodelavka spletne platforme Koridor, kjer piše kritike razstav in reportaže s področja sodobne likovne produkcije; od leta 2022 deluje tudi kot urednica redakcije Podobe. Pisala je za revijo Outsider, Membrana journal in Radio Študent. Sodelovala je pri kuriranju razstav v Mestni galeriji Nova Gorica, Miklovi hiši v Ribnici, Layerjevi hiši v Kranju in Likovnem salonu Kočevje. Sodeluje z Galerijo Y in galerijo DobraVaga ter je soavtorica projekta Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s sodobno umetnostjo.