Cankarjev dom
2. nov. 2021 - 3. jan. 2022

Iztok Bobić, Olga Milić in Zoran Srdić Janežič

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Goran Milovanović

Iztok Bobić, Olga Milić in Zoran Srdić Janežič

2. nov. 2021 - 3. jan. 2022
Več terminov

Prosti vstop

V sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov

Pretekli dogodek
3. nov. 2020 - 2. maj 2021

Mare Mutić - zaprto

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Brane Kovič

Skladno z ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa s 1. aprilom začasno (predvidoma do 12. aprila) zapiramo vse razstave, tudi vstop v Cankarjev dom ni mogoč. Odpovedali oz. prestavili smo vse prireditve.

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>


 

V fotografskem polju se zadnja desetletja dogajajo pomembne spremembe, ki so najbolj vidne v njegovem avtorskem segmentu oziroma na metadiskurzivni ravni. V nasprotju z množično rabo medija, ki jo je omogočila digitalizacija (vključno s »pametnimi« telefoni) ter ki v večini primerov ostaja izrazno površinska in pogosto skrajno neinventivna, se sodobna avtorska fotografija osredotoča na raziskovanje in razmišljanje o sami naravi podobe, njeni iluzornosti in izmuzljivosti ter seveda o dejstvu, da izkustveni svet, ki ga zaznavamo prostorsko, predstavlja ploskovno, se pravi, v dveh dimenzijah. Pri tem je izbira motiva pogosto drugotnega pomena, razen takrat, ko na simbolni ali narativni ravni podkrepi fotografovo izhodiščno zamisel. V ta kontekst sodi tudi izbrano delo Mareta Mutića.

Avtor je z izvirnim oblikotvornim posegom načel problematiko razmerij med ploskvijo in prostorom, podobo je na specifičen način »popredmetil« tako, da je s ponavljanjem istega motiva na prozornih plastičnih folijah različnih formatov z manjšimi odstopanji od temeljne (največje) površine sestavil konstrukcijo, ki gledalcu daje bolj prepričljiv vtis globine slikovnega polja. Z velikimi dimenzijami predstavljene fotografije se približek realnosti še bolj poveča, interakcija med tistim, kar je dano v videnje, in tistim, ki gleda, je intenzivnejša, čeprav je fizična distanca ohranjena. Zavedanje, da imamo pred seboj izsek iz narave, ustvarjen s fotografskimi sredstvi in postopki, torej njegov pomanjšan model, ne pa dejanskega naravnega ambienta, je tista differentia specifica, ki osmišlja vizualno stvaritev kot rezultat ustvarjalnega procesa, uresničenja določenega avtorskega koncepta in ne preprostega posnemanja že obstoječega. Mutićeve fotografske refleksije nas uvajajo v imaginarij, v katerem so prvinske čutne zaznave nadgrajene s poudarjeno osebno občutljivostjo, ki se ne omejuje samo na to, kaj prikazati, ampak tudi, kako prikazati, da bi se vsebina in oblika zlili v pristnem sodobnem nagovoru, onstran konvencionalnih medijskih norm.

Brane Kovič

 

 

Brane Kovič (1953) je umetnostni zgodovinar, likovni kritik, prevajalec in publicist. Deluje kot neodvisni kurator doma in na tujem, član mednarodnih žirij in predavatelj na strokovnih kongresih, konferencah in simpozijih. Posebej se ukvarja s pisanjem o fotografiji in organiziranjem fotografskih razstav. Med drugim je zasnoval in koordiniral projekt 150 let fotografije na Slovenskem (Mestna galerija Ljubljana in Arhitekturni muzej, 1989–1990) ter slovenski javnosti predstavil nekatera velika imena svetovne fotografije, kot sta, denimo, Jeanloup Sieff in Helmut Newton. Številni njegovi članki in razprave so bili poleg slovenščine objavljeni tudi v srbščini, hrvaščini, angleščini, francoščini, italijanščini, španščini, bolgarščini in albanščini. Živi in deluje v Ljubljani.


Mare Mutić (1969) je samostojni kulturni ustvarjalec v različnih zvrsteh vizualnih umetnosti. V umetniškem delu večinoma raziskuje fotografijo in video. Razstavlja doma in v tujini, kjer je bil za svoje dosežke tudi večkrat nagrajen. Njegovo fotografsko oko se osredotoča na gledališče, arhitekturo, naravo in urbano življenje. Živi in deluje v Ljubljani.

www.maremutic.si

Mare Mutić - zaprto

3. nov. 2020 - 2. maj 2021
Več terminov

Prosti vstop

14. sept. - 1. nov. 2021

Virginia Vrecl

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Dejan Sluga

Virginia Vrecl (Slovenija) je leta 1997 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Po diplomi je sodelovala z različnimi arhitekturnimi biroji, leta 1999 pa je začela samostojno pot v projektiranju. Z arhitekturno fotografijo se je začela ukvarjati ob raziskovanju arhitekturnega prostora. Od leta 2014 je samostojno razstavljala ali sodelovala na številnih skupinskih razstavah, njene arhitekturne fotografije so bile objavljene v številnih revijah, časopisih in katalogih ter na domačih in tujih spletnih portalih.
 

Serija Arrigoni Izola, ki je nastala leta 2019, upodablja današnje ruševine nekdanje tovarne Arrigoni. Zgodovina ribje predelovalne industrije v Izoli obsega 6 lokacij. Leta 1881 je tovarno postavil dunajski podjetnik Carel Warchanek. Leta 1920 je kot največja tovarna v Istri postala last tržaškega podjetja Società Anonima Prodotti Alimentari G. Arrigoni & CO. in se leta 1925 preimenovala v tovarno Arrigoni. Po drugi svetovni vojni je doživela razcvet in zaton: zaposlovala je več kot 500 delavcev, se primenovala v Argo, postala del kombinata Delamaris in blagovna znamka Droge Portorož s 1 285 zaposlenimi ter konec osemdesetih let prejšnjega stoletja prenehala obratovati. Industrijske hale nekdanje tovarne Arrigoni so odstranili, ostala je grajena struktura, ki je zaščitena kot tehnični spomenik industrijske dediščine: zid in vstopni portal vzdolž ulice, ki je sestavljen iz dveh zrcalnih, polkrožno zaključenih objektov, ter znameniti, čez petdeset metrov visok opečnati dimnik. Danes zapuščeno in degradirano območje predstavlja potencial za razvoj mesta. S primerno vsebino in ustrezno arhitekturno rešitvijo bi Izolani in njeni obiskovalci lahko dobili novo kulturno središče (muzej ribištva in ribje industrije, galerije, gledališče, kino ...) z odprtim javnim prostorom za dogodke na prostem.

 

Dejan Sluga je direktor in programski vodja Centra za sodobno fotografijo Photon. Študij umetnostne zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. MA študij in specializacija na londonskem Sotheby's Art Institute. Leta 2003 ustanovil Galerijo Photon. 2005 organiziral prvi festival Fotonični trenutki - Mesec fotografije. 2013 vzpostavil galerijo Photon na Dunaju. V času od ustanovitve Galerije Photon kot kurator koncipiral in organiziral večino Photonovih razstav in projektov v Ljubljani, po Sloveniji in v tujini, vključno z Galerijo Photon na Dunaju.

 

 

Virginia Vrecl

14. sept. - 1. nov. 2021
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
Od 15. sept. do 10. nov. 2020

Silina Senica Pintar: MiCreate Migrant Children and Communities in a Transforming Europe - začasno zaprto

Oblikovalska identiteta - ciklus Daljnogled

Skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije koronavirusa smo odpovedali oz. prestavili vse prireditve in začasno zaprli vse razstave.

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>


Projekt študentke Fakultete za dizajn Siline Senica Pintar predstavlja kompleksen projekt, ki združuje uporabo sodobne tehnologije, celosten pristop k oblikovanju uporabniške izkušnje ter v trenutnem času izjemno pereče tematike. Zanimivo je spodbujanje medsebojnega sodelovanja že na področju samega ustvarjanja aplikacije, saj oblikovalka v svoje delo povabi različne ilustratorje in tako uporabniku s predstavitvijo različnih likovnih izrazov omogoči večji nabor izraznega jezika.

Projekt MiCreate spodbuja in razvija kreativnost, učenje in kulturni dialog v šolah. Menimo, da ima ogromen potencial za splošno uporabo v šolah, še posebej pa bo v pomoč otrokom iz nepriveligiranih okolij, saj spodbuja osebnostno izražanje in s tem omogoča vključevanje v družbo na bolj prijazen in dostopen način.

Silina Senica Pintar: MiCreate Migrant Children and Communities in a Transforming Europe - začasno zaprto

Od 15. sept. do 10. nov. 2020
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
Od 8. sept. do 2. nov. 2020

Jurij Kalan - začasno zaprto

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Petra Vencelj

Skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije koronavirusa smo odpovedali oz. prestavili vse prireditve in začasno zaprli vse razstave.

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>


Jurij Kalan rojen 28. 3. 1961 v Kranju. Leta 1990 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za slikarstvo pri prof. Metki Krašovec. Je eden od treh ustanovnih članov neformalne skupine Divji v srcu. Ukvarja se s figuraliko. Živi in dela kot samostojni umetnik v Ljubljani. Samostojne razstave: Galerija Equrna, V moji bližini, Ljubljana, 2015; Galerija AS, Srečevanja, Ljubljana, 2015; Galerija Sokolski dom, Škofja Loka, 2010. Skupinske razstave: Umetnostna galerija Maribor, 100 let slovenske umetnosti, Maribor, 2012/13, Galerija Kostanjevica na Krki, Pogled 6 Slovenija Jaz tukaj zdaj ( izbor dr. Damir Globočnik ), Kostanjevica na Krki, 2011, Galerija Velenje, Portret v novejši umetnosti (izbor dr. Lev Menaše ), Velenje, 2010, Majski salon 2016 (izbor Petra Vencelj), Galerija AS, Divji v srcu, Ljubljana, 2019

Ikonografija del Jurija Kalana je vezana na figuraliko, postavljeno v interjerje vsakdana. Kot vizualna opora mu služi širokokotna fotografija. V tehniki oljnega slikarstva upodablja svoje protagoniste (družinski člani, hišni ljubljenčki, prijatelji) ob raznovrstnih srečanjih in vsakdanjih opravilih. Psihološko karakterizirane portrete odlikuje individualizirana čustvena dinamičnost, ki jo potencira z anatomskimi deformacijami in detajli, ki navdušijo s hudomušno trivialnostjo. Nenavadni perspektivični pogledi gledalca povlečejo v sliko, tako, da postane tudi sam del omizja in intime. Jurij Kalan spada med tiste sodobne umetnike, ki ohranjajo zaupanje v klasično pojmovani medij slike. Preko njega preigrava vprašanja in probleme sodobnega sveta in medosebnih odnosov z veliko mero zdravega humorja.

 

Petra Vencelj rojena 1967 v  Kranu je študirala geografijo in umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je kot Zoisova štipendistka diplomirala iz politične geografije in sodobne slovenske umetnosti. Zatem je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani opravila še študij likovne teorije.

V času šolanja se je deset let aktivno ukvarjala z alpinizmom in prostim plezanjem, ter kot vrhunska plezalka opravila številne vzpone in proste ponovitve smeri doma in v tujini. Dvakrat je bila razglašena za najboljšo plezalko v Jugoslaviji. Leta 1990 je v Londonu na odprtem pokalu osvojila pokal vice prvakinje Velike Britanije.
Danes opravlja poklic samostojne umetnostne kritičarke - kustodinje, fotografinje ter predavateljice in publicistke s področja umetnosti in geografije.  Je članica Društva slovenskih likovnih kritikov, Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, Geografskega društva Gorenjske in mednarodnega društva likovnih kritikov AICA.
 

Jurij Kalan - začasno zaprto

Od 8. sept. do 2. nov. 2020
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
5. mar - 6. sept. 2020

Julija Karas in Neža Medved: Biopolimer

Oblikovalska identiteta - ciklus Daljnogled


Razstave so odprte od ponedeljka do sobote od 12. do 19. ure. Ob nedeljah so zaprte.

Vstop v Galerijo CD in druge razstavne prostore je pri službenem vhodu s Prešernove ceste (iz Parka Sveta Evrope).


Skladno s smernicami NIJZ o postopnem odpiranju muzejev, galerij in drugih prostorov, kjer poteka sorodna dejavnost, vas prosimo, da ob obisku upoštevate naslednje usmeritve>>

 

V sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije

Avtorici sta razvili inovativen biopolimerni material iz zavrženih jutinih vreč in banan. Gre za zanimiv, bioosnovan in biorazgradljiv, celo kompostabilen, naravni polimer. Nadaljnji razvoj je pokazal, da bi bil material za trg lahko zanimiv kot embalažna aplikacija v obliki ravne ploskve, ki jo režemo in oblikujemo kot papir, ali tridimenzionalnih posodic, ki bi nadomestile plastične za pakiranje surovih živil.

 

Julija Karas in Neža Medved: Biopolimer

5. mar - 6. sept. 2020
Več terminov

Prosti vstop

Od 7. jan. do 1. mar. 2020

Tanja Vujinović

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Miha Colner

Tanja Vujinović v svojih delih često opozarja na naraščajočo onesnaženost okolja na način predstavljanja zgodovinske in kozmološke vloge različnih organskih elementov za življenje na planetu zemlja. Delo Carboflora izvirno povezuje tok podatkov iz najbližje merilne postaje, ki meri vsebnost petih najbolj pogostih onesnaževalcev zraka in tako uravnava višine petih rastlin v aplikaciji. To virtualno okolje je naseljeno z rastlinami, ki spominjajo na zemeljsko floro izpred več sto milijonov let, bolj natančno na rastje iz obdobja Karbona, ki danes tvori nahajališča premoga. Uporaba fosilnih goriv se je že večkrat izkazala za izjemno škodljivo za vso zemljo, vendar upanje, da se lahko ob popolnem prenehanju njihove uporabe obrnejo trendi globalnih klimatskih sprememb in se planet vrne na izhodišče pred začetkom industrijske revolucije, še vedno obstaja. Carbofora pa na simbolni ravni predstavlja količine škodljivih delcev v atmosferi.


Tanja Vujinović (1973) je novomedijska umetnica, ki je diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu, se izpopolnjevala na Kunstakademie v Düsseldorfu in doktorirala iz filozofije in teorije vizualne kulture na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Je soustanoviteljica SciArtLaba, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, ter vodi neodvisno organizacijo Ultramono. V svojem raziskovalnem in umetniškem delu spaja tradicionalne discipline in nove tehnologije, pri tem pa se posveča vprašanjem o vplivu tehnologije

Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos pri MGLC - Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru oziroma v dislocirani enoti Švicarija v Ljubljani. Prav tako pa je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Med leti 2006-2016 je bil kustos pri Photonu - Centru za sodobno fotografijo v Ljubljani. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.

Tanja Vujinović

Od 7. jan. do 1. mar. 2020
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
Od 3. dec do 5. jan 2020

Drago Hrvacki

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Aleksander Bassin

In naprej smo v njihovih skupnih prizadevanjih ugotovili; prestop iz izrazne, pomenske umetnosti na področje čiste likovne vizualizacije, uskaljevanje in dopolnjevanje prostorskih komponent, vključno barve, dematerializacija izbranih materialov. Pozitivno za to skupino so bile vsekakor likovne raziskave, opravljene v okviru doseženih lastnih izkušenj, raziskave, ki so pripeljale do temeljnega prevrednotenja oblika – vsebina.
Aleksander Bassin: Skupina Neonkostruktivisti 1968–72, katalog Mestne galerije Ljubljana, 1993

Minimalizem pri Neokonstruktivistih ni nastopil kot poseben fenomen; minimalistične formulacije so se pojavljale kot eden od aspektov likovnega izraza, v katerem so se prepletali transponirani odvodi smeri, kot so post-painterly abstraction, hard-edge, colour-field slikarstvo ipd., optične in kinetične umetnosti, pa tudi pop-arta. Ta preplet je bil gotovo povezan tudi s tradicijo evropskega konstruktivizma in geometrijske abstrakcije, vendar ne toliko neposredno kot prek visoke racionalne prakse tk. im. konkretne umetnosti (Bill, Lhose). Kolikor se pri Neokonstruktivistih pojavlja minimalizem, ni toliko navezan na ameriške kot na evropske zglede.
Igor Zabel: Vidiki minimalnega, katalog Minimalizem v slovenski umetnosti, 1968–80, Moderna galerija, Ljubljana, 1990

Vpogled s tako rekoč že historične distance na skupino Neokonstruktivisti, ki so jo sestavljali Dušan Tršar, Drago Hrvacki, Dragica Čadež Lapajne, Tone Lapajne, Vinko Tušek, se mi zdi umesten, saj je prav Drago Hrvacki v svojem nadaljnjem umetniškem delovanju po letu skupnega nastopanja ostal najbolj zvest načelom, ki sem jih povzel v uvodu k sedanji predstavitvi.

Drago Hrvacki si je, kot smo torej lahko ugotavljali že ob njegovih uvodnih in seveda poznejših delih, izbral določen geometrijski modul, ki ga je izgrajeval ves svoj ustvarjalni čas na permutativni logiki in simetriji barvnih kontrastov. Serialna izvedba slikarskih del mu je vedno omogočala izpeljavo izbrane strukturne kompozicije.
Iz serije slik DFH, ki je nastajala več let in se zaključila v letu 2010, sem izbral deli s številkama DFH51 in DFH56. V njej Hrvacki oblikuje simetrično strukturo v umirjeni kompoziciji, se pravi, da se izogiba napadalnosti barvnih sestavov, saj gradi na topli barvni skali rumene, dveh odtenkih oranžne, zelene v treh odtenkih, dveh modrih odtenkih in rjavi. Zamejenost takšne urejene barvne skale se zaključuje v skoraj izključno pravokotnih likih, izza katerih kot da se skriva tudi kakšen pravilen kvadrat. Prav različne velikosti pravokotnih likov torej narekujejo oziroma poudarjajo tisto skladno in umirjeno kompozicijo posameznega slikarskega dela.

Čista estetska misel, ki jo stopnjuje perfekcija izvedbe in ki nima namena prikrivanja kakšne pomenske konotacije, vodi Hrvackega že skozi desetletja njegovega delovanja.

Aleksander Bassin
                                               

Drago Hrvacki je bil rojen 18. januarja 1936 v Ljubljani. Akademijo za likovno umetnost je obiskoval v letih od 1958 do 1963 pri profesorjih slikarstva Mariju Preglju, Nikolaju Omersi, Slavku Pengovu in Maksimu Sedeju, grafiko pri Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku. Diplomiral je 1964. Leta 1970 se je študijsko izpopolnjeval v Italiji. Kot profesor likovne vzgoje je bil zaposlen na več osnovnih in srednjih šolah ter v Pionirskem domu – Centru za kulturo mladih, Ljubljana. Aktivno je sodeloval pri ponovnem uvajanju mature in poučeval maturitetni predmet Likovna teorija. Leta 1992 je dobil naziv svetnik. Od 1976 do 1970 je deloval kot svobodni umetnik ter član skupin Neokonstruktivisti in Barva.

Živi in ustvarja v Ljubljani in Vinici pri Sodražici. Pripravil je 26 samostojnih razstav ter od leta 1965 naprej sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini, med njimi na 3. in 4. Trienalu jugoslovanske umetnosti, Beograd, 1967–70, v Slovenj Gradcu Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, na razstavi Objekt in barva, Moderna galerija, Zagreb 1968, na 5. in 6. Bienalu mladih, Reka, 1969–71, na 8. Mediteranskem bienalu, Aleksandrija, 1970, na Mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1971, na 11. Analu, Poreč, na razstavah grafike v Beogradu 1972, Zagrebu 1972–82, na Mednarodnem bienalu male plastike, Murska Sobota, 1973–81, na razstavi jugoslovanske skulpture, Pančevo, 1981, na razstavah jugoslovanske umetnosti v Leverkusnu, Helsinkih, Oslu, Dunaju, Milanu, Utrechtu, Eidhovnu, na razstavah slovenske umetnosti v Marburgu, Wiesbadnu, Bonnu, Götingenu, Hanauju, 1994/95, v Firencah, 1999, na mednarodni razstavi Konkretna umetnost v Srednji in Južni Evropi, Gyoer, 2000, na razstavi Risba na Slovenskem, Mestna galerija, Ljubljana, Muzej suvremene umjetnosti, Zagreb, Umetnostna galerija, Maribor, 2009, Magija umetnosti – protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968–2013, Villa Manin, Videm, 2014, Künstlerhaus, Dunaj, Gliptoteka HAZU, Zagreb, 2015.

Nagrajenec na Bienalu mladih, Reka, 1969; zlata ptica, Ljubljana, 1970; na razstavi jugoslovanske risbe, Zagreb, 1979, in na natečaju za likovno opremo doma DP0 SRS v sodelovanju z arhitektom Bončo, Ljubljana 1980.  
 

Drago Hrvacki

Od 3. dec do 5. jan 2020
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
Od 4. nov. do 1. dec.

Cvetka Hojnik

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Mario Berdič Codella

Temna stran meseca

Mag. Cvetka Hojnik na tokratni razstavi v Cankarjevem domu predstavlja najnovejši simbolno strukturalistični ciklus Temna stran meseca ali The Dark Side of the Moon, prvenstveno posvečen nekemu dogodku, točneje 50. obletnici prvega človekovega pristanka na Luni, ki tematsko ustreza njeni trenutni slogovni in koloristični usmeritvi. Gotovo pomeni Cvetka Hojnik na izjemno pestrem slovenskem umetniškem prizorišču svojevrstno zanimivost, saj izkušnje iz tekstilnega oblikovanja specifično združuje s klasičnim likovnim ustvarjanjem, pri čemer raziskuje vsakič drugačne tehnike in materiale, s katerimi dosega samosvoje, asociativno abstraktno in koloristično ekspresivno, četudi po večini nekromatično učinkovanje likovne celote z bogato simbolično pripovednostjo v prevladujoče geometrijsko stiliziranem oblikotvorju na pragu minimalizma. V zgodnjem obdobju ustvarja likovna dela izključno z najrazličnejšimi tkaninami, zunaj okvirov klasičnih tabelnih formatov, kot neke vrste koloristično pestre krpanke, neredko v obliki draperij, pogosto z zavzemanjem velike stenske površine in marsikdaj tudi talne, pozneje pa odkriva različne možnosti kombiniranja tabelnega slikarstva v tehnikah akrila ali olja z uporabo tekstilnih aplikacij različnih tekstur in debelin, ter neredko posreduje informelovski vtis, pri čemer v najnovejšem obdobju pritrja na slikovno površino tudi posamezne sfere (npr. kroglasto prepletene žice), v smislu asemblaža. 

Izhodiščna likovna objekta Cvetke Hojnik sta kvadrat in krog, ki predstavljata sintaktično osnovo likovne pripovedi ter prehajata iz enega platnenega nosilca na drugega. Kvadrat s pravokotniško izpeljavo, pogosto na podlagi zlatega reza, predstavlja v pitagorejskem nauku, izhajajočem še iz predhelenističnega izročila, simbol tetrade, torej štirih filozofskih elementov, ki imajo vsak svoje število s skupnim nazivom quaternarius: zemlja 4, voda 3, zrak 2 in ogenj 1. Aritmetična vsota prvih štirih števil je 10, dekada, simbol univerzalnega znanja, popolnosti in božanskosti, ki se odraža tudi v umetničinih spiralah, simbolih življenja, plodnosti in večno dopolnjujočega se kromosomskega heliksa (Fibonaccijevo zaporedje oziroma zlati rez). Krog predstavlja orbis mundi, torej vesolje in duhovno plast, trikotnik pa dopolnjuje kvadrat v smislu popolnosti, prav tako v skladu s pitagorejsko simboliko (predstavljajmo si quaternarius v obliki trikotnika z osnovo 4 in vrhom 1). Nenazadnje lahko na posameznih, še posebej najnovejših slikah Cvetke Hojnik zasledimo skorajda do kvadratnega roba nosilcev včrtane krožnice, kot bi šlo za aluzijo na kvadraturo kroga, simbola alkimističnega opus magnuma (lapis philosophorum ali kamen modrosti). Prodor v prostor predstavljajo najnovejše, že omenjene sfere ali krogle, ki se lahko iz slikovne površine »odkotalijo« tudi na tla, pri čemer zbujajo žični prepleti asociacije na večdimenzionalno prostorsko vozlanje kozmičnih strun na ravni Planckove konstante.

Umetniška dela Cvetke Hojnik, navkljub vtisu puristične platonske jasnosti, zahtevajo obsežne predpriprave, saj je treba na številnih skicah, poleg opredelitve kompozicije in proporcev, določiti tudi različne materiale in izbrati barve, upoštevaje hkrati umestitev v specifičen galerijski prostor, pri čemer vsaka razstava pomeni nov postavitveni izziv, tako za avtorico kot za opazovalca, saj ga dela iz zmeraj drugačnega vidika motivirajo k meditaciji o prepletanju življenja in smrti, o součinkovanju reda / smiselnosti in kaosa / naključja, o manifestacijah podzavesti skozi zavest in ne nazadnje, ali ni kozmogonija morda resnično posledica teogonije.

Mario Berdič, likovni kritik

 

 

Cvetka Hojnik je bila rojena v Murski Soboti. Po končani gimnaziji v Murski Soboti je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, študijski program oblikovanja tekstilij in oblačil (mentor red. prof. Darko Slavec). Študij nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (prof. Gorenec, prof. Vogelnik). Z odlično ocenjeno nalogo En Soph – Asemblaži in teksturiranje skozi fraktale kabale je na Šoli za slikanje in risanje pridobila naziv magistrica likovnih umetnosti. Pripravila je več kot 85 samostojnih razstav doma in v tujini ter sodelovala pri številnih skupinskih razstavah in mednarodnih projektih. Skupaj s Ferijem Lainščkom je ustvarila likovno-pesniško zbirko Posončnice v štirih jezikih. Prav tako je izdala umetniške knjige Hologrami ljubezni, Ne bodi kot drugi, Sončna hiša in Bližina na poezijo Ferija Lainščka ter umetniške knjige po pesmih Enza di Grazie, Luciana Morandinija in Mika Markarda. Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad in priznanj, med drugimi tudi nagradi DLUM (Društva likovnih umetnikov Maribor) 2006 in 2014, posebno priznanje na razstavi Hommage Spacalu 2007, veliko odkupno nagrado na Ex Temporu Piran na  temo Soline (2009), priznanje župana mag. Antona Balažka za kulturne dosežke doma in v tujini (2013), letos pa je osvojila veliko nagrado za natečaj Žene slikari v Majdanpeku. Je članica Društva likovnih umetnikov Maribor, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Avstrijskega društva likovnih umetnikov ter Društva mednarodnih svobodnih umetnikov. Živi in ustvarja v Lendavi. Leta 2013 je imela pregledno razstavo svojih del v Galeriji - Muzeju Lendava. Ob tej priložnosti je izšla njena monografija.

 

Cvetka Hojnik

Od 4. nov. do 1. dec.
Več terminov

Prosti vstop

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI